Zlatovranka (Coracias garrulus)
Znanstvena klasifikacija
- Red: Otidiformes (dropji)
- Družina: Otididae (dropji)
- Rod: Tetrax
- Vrsta:Coracias garrulus
Splošni opis
Zlatovranka je najmanjši predstavnik družine dropjev v Evropi. Gre za ptico travnatih in stepskih območij, znano po svojem zanimivem svatovskem vedenju in izrazitem spolnem dimorfizmu. Njena ogroženost je povezana predvsem z izginjanjem tradicionalne kulturne krajine.
Velikost in teža
- Dolžina: 40–45 cm
- Razpon kril: 85–95 cm
- Teža: samec 700–950 g, samica nekoliko lažja (600–700 g)
Videz
Samec (v gnezditveni sezoni):
- Glavna značilnost je izrazit črn vrat z dvema vodoravnima belima pasovoma – daje videz bele „ovratnice“.
- Glava je svetlo siva, oči temne, kljun sivkast.
- Hrbet je rjavo progast s črnimi lisami – dobra kamuflaža v suhi travi.
- Spodnji del telesa je bel.
- Krila so bela z črnimi konicami, zelo opazna v letu.
Samica in samec izven gnezditvene dobe:
- Diskretno rjavo-progasto perje, brez črnega vratu in ovratnice.
- Kamuflažne barve omogočajo, da se zlatovratka zlije z okolico, kar je pomembno za gnezdenje na odprtih tleh.
Glas in vedenje
- Zlatovranka je večinoma tiha, a v času parjenja samec spušča mehke, nizke „brrr“ glasove ali nežno oglašanje, povezano z razkazovanjem.
- Posebnost je svatbeno vedenje: samci izvajajo razkazovalne skoke, včasih tudi navpično v zrak, in prikazujejo svojo kontrastno obarvanost.
Habitat (življenjski prostor)
- Naravni habitat: suhi travniki, stepne pokrajine, pašniki, občasno tudi ekstenzivno obdelana kmetijska zemljišča (npr. žitna polja z mejicami).
- Pomembna je odprta krajina z nizko vegetacijo in nizko stopnjo motenj.
V Sloveniji:
- V preteklosti je zlatovratka občasno gnezdila v Prekmurju, a je danes izumrla kot gnezdilka.
- Posamezni osebki so še lahko opaženi med selitvijo.
Prehrana
Zlatovratka je vsejedka, prehrana je odvisna od letnega časa.
- Spomladi in poleti: žuželke (kobilice, hrošči, ličinke), pajki, polži
- Jeseni in pozimi: semena, zrna, poganjki, listi
Hrano pobira s tal med počasnim sprehajanjem po odprti pokrajini.
Razmnoževanje
- Gnezdi na tleh, običajno skrito med redko travo ali nizko vegetacijo.
- Samica sama izbere mesto za gnezdo in vali.
- Število jajc: 3–5
- Inkubacija: 20–22 dni
- Mladiči so gnezdomci – zapustijo gnezdo zelo hitro po izvalitvi, že prvi dan hodijo in se hranijo sami, a jih mati še varuje.
Selitev in razširjenost
- Selitvena vrsta v osrednji in vzhodni Evropi, medtem ko so populacije v južni Evropi pretežno stalne ali le delno selivke.
- Zimo preživlja na območjih z blažjim podnebjem – južna Španija, severna Afrika, jug Italije.
Ogroženost in varstveni status
Zlatovratka je močno ogrožena vrsta v večini srednje in zahodne Evrope. Glavne grožnje vključujejo:
- Izguba življenjskega prostora zaradi intenzivnega kmetijstva
- Zgodnja in pogosta košnja
- Gnojenje in pesticidi (uničevanje prehranskih virov)
- Zaradi gnezdenja na tleh je ranljiva za plenilce in motnje
Varstvo:
- Vključena v Direktivo o pticah EU (Priloga I)
- Uvrščena med posebej varovane vrste v več državah EU
- V Sloveniji je zavarovana vrsta, kljub temu pa je izumrla kot redna gnezdilka
Zanimivosti
- Ime zlatovranka izhaja iz „zlate ovratnice“, čeprav gre v resnici za kontrastno belo črto na črnem vratu samca.
- Kot najmanjši evropski drop ima precej lažjo postavo in lahko leti bolj okretno kot večji sorodniki.
- Med svatbenim obnašanjem se samci zbirajo na „svatbenih arenah“, kjer tekmujejo v razkazovanju in dvorjenju samicam.
- Zaradi odvisnosti od tradicionalne kulturne krajine je zlatovratka tudi indikatorska vrsta za naravi prijazno kmetijstvo.