Zlata prosenka (Pluvialis apricaria) je srednje velika ptica iz družine prosenk (Charadriidae), ki jo najdemo predvsem na odprtih, vlažnih območjih severne Evrope, kjer gnezdi, medtem ko v zimskem času pogosto migrira na južnejša območja. To vrsto odlikujejo značilni barvni vzorci in prelepe barve, ki jih posebej izrazite pri samcih.
Izgled in morfologija
Zlata prosenka je ptica srednje velikosti, njeno telo doseže dolžino med 24 in 27 cm, razpon njenih kril pa je od 55 do 65 cm. Njena značilnost je predvsem barvna razlika med samci in samicami (spolni dimorfizem).
- Samci so najbolj izrazito obarvani v gnezditveni sezoni, ko se lahko prepoznajo po prelepem zlato-žutom perju na hrbtu, kar pomeni za to vrsto. Glava je temnejša in ima kontrastne črne lise na prsih in boku. Podrobnosti na samih prsih so običajno rjave ali bež, medtem ko je spodnji del telesa bel, kar pomaga ptici, da se zlahka zlije z okoljem.
- Samice so nevpadljivejše, njihov obraz je svetleje obarvan, na hrbtu pa prevladujejo rjavkasti in sivi manjši. Perje na hrbtu je večinoma temno rjavo in sivkasto, kar omogoča, da se skriva pred plenilci.
Kljun je dolg in oster, potrebe za iskanje hrane v blatu ali pesku. Njene noge so dolge in primerne za gibanje po mokrih tleh in plitvih vodah.
Habitat v razširjenosti
Zlata prosenka ima razširjenost v širokem območju severne Evrope, predvsem na Islandiji, Britanskem otočju, Skandinaviji, v državah ob Baltskem morju in v drugih severnih predelih. Gnezdi v barjih, močvirjih, tundri in drugih vlažnih območjih. Med selitvami lahko opazimo to ptico tudi v južnejših predelih Evrope, kjer išče mirna mokrišča, polja ali soline, ki jim zagotavljajo dovolj hrane.
Njeni gnezditveni habitati so pogosto odprte pokrajine, kot tako široka močvirja in barja v arktičnih tundrih, vendar se v zimskem času premikajo na južno območje, predvsem obmorska območja, kjer preživi zimo.
V Sloveniji se pojavi predvsem med preletom in pozimi. Zlata prosenka redno migrira čez Slovenijo v spomladanskem in jesenskem času, kjer jo najdemo predvsem na nižinskih območjih in pri izlivih rekah. Običajno preživi v Sečoveljskih solinah in drugih obmorskih območjih, kjer se zadržuje do aprila. V teh območjih je običajno mogoče opaziti skupine ptic, ki preletavajo, ali se hranijo.
Prehrana
Zlata prosenka se prehranjuje predvsem z manjšimi vodnimi nevretenčarji, kot so žuželke, raki in drugi organizmi, ki živijo na mokrih tleh ali blatu. V svojem iskanju hrane uporablja dolg in oster kljun, s katerim rine v mokre površine, da poišče črne, žuželke in male rake. Občasno se hrani tudi z vodnimi rastlinami, čeprav so žuželke in mali organizmi večina njene prehrane.
Njena prehrana je odvisna od zalog virov hrane v njenem okolju, zato je včasih opaziti premike ptic v iskanju bolj plodnih območij.
Selitev in razmnoževanje
Zlata prosenka je selivka, ki v jeseni migrira proti jugu, predvsem na obali in močvirju srednje in južne Evrope, ter severne Afrike, kjer preživi zimo. V spomladanskem času se vrne na sever, kjer gnezdi.
- Gnezditvena območja so predvsem v tundri in barjih severnih delov Skandinavije, Islandije, Britanskih otokov ter severnega dela Baltika. Ptica se pogosto gnezdi v zelo težkih razmerah, na visokih tundri in močvirjih, kjer najdejo dovolj hrane.
- Gnezda se ptice običajno izkopljejo na tleh v zaščitenih območjih, kot so grmovja ob reki, pod skalami ali v vdolbinah, ki jih izkopljejo druge živali. Samica nese običajno 4 do 6 jajc, ki jih skrbno varuje.
Ohranjanje in ogroženost
V Sloveniji zlata prosenka prezimuje predvsem ob obali, vendar se je njeno število v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo zaradi izgube habitatov in sprememb v kmetijski praksi, kot je izsuševanje mokrišč in uničevanje naravnih mokrišč. Pomembna zaščita naravnih habitatov in mokrišč je ključna za ohranjanje te vrste.
V Sečoveljskih solinah, kjer je zlata prosenka pogost obiskovalec, velja za kvalifikacijsko vrsto, katere prisotnost je znak ohranjanja zdravih ekosistemov. Ta območja posebej ptici primerno okolje za prehranjevanje in počitek na njeni dolgi poti selitve.
Zato je ohranjanje mokrišč, polj in naravnih obalnih območij zelo pomembno za prihodnost te vrste. Pravilna zaščita solin, mokrišč in barij je ključna za preživetje zlata prosenke in drugih vrst, ki so odvisne od teh ekosistemov.