Navadni žerjav (Grus grus) je velik ptič, ki prebiva predvsem v Evropi in na delih Azije. Ta vrsta žerjava je edina vrsta, ki je prisotna v Sloveniji, vendar v tem okolju ne gnezdi – preleteva jo med selitvijo iz severnih območij v južne dele Evrope in obratno.
Opis
Žerjav je velika ptica z dolgim vratom in nogami. Njegova dolžina od konca repa do kljuna je med 96 in 119 cm, razpon njegovih peruti pa se giblje med 180 in 222 cm. Njegovo perje je večinoma modrikasto sivo, vendar gnezdečih primerki dobijo rahlo rjavo barvo zaradi barvil, ki se obarvajo v močvirnih vodah. Na glavi nosi rdečo golo kožo, medtem ko so grlo in sprednji del vratu črne barve, hrbtni del vratu pa je bel. Njegov kljun je okrasite barve in srednje dolg, kar omogoča zanesljivo iskanje hrane.
Prehrana
Žerjav je vsejed in se hrani z različnimi rastlinami, kot so korenike, gomolji, plodovi in poganjki, ter z različnimi vrstami živalske hrane, vključno z žuželkami, deževniki, pajki, plazilci, ribami in majhnimi sesalci. Za iskanje hrane uporablja dnevno svetlobo in jo nabira na različnih območjih svojega življenjskega prostora.
Selitev
Žerjav je izrazit selivec, ki se od konca poletja do jeseni seli proti južnim območjem, predvsem na Iberski polotok in v Afriko. Na pomlad pa se vrača na sever, kjer začne gnezditi v aprilu ali maju. V času selitve oblikuje velike jate v obliki črke “V”, kar pomaga zmanjšati zračni upor in porabo energije. Običajno potujejo v večjih skupinah in uporabljajo ista območja za počitek.
Gnezdenje
Gnezdijo na močvirjih in barjih, kjer zgradijo gnezdo iz rastlinja ob vodi. Žerjav je zelo vezan na svoj gnezditveni prostor in potrebuje prostrane, odmaknjene površine, kot so visokobarja in močvirja, kjer je manj motenj. Kljub velikosti so zelo previdni in oprezni, vendar precej glasni, saj ob zori in v svetlih nočeh pogosto oglašajo v duetu, ko se veselijo novega življenja.
Ogroženost in varstvo
Navadni žerjav ni ogrožen, vendar pa je ogrožen zaradi izgube in degradacije svojega življenjskega prostora. Intenzivna kmetijska raba, urbanizacija ter širjenje infrastrukture povzročajo koncentracijo žerjavov na manjših območjih, kar zmanjšuje možnosti za njihov obstoj. Žerjavi so tudi žrtev lova v nekaterih državah na njihovi selitveni poti, prav tako pa turizem na gnezditvenih območjih lahko moti starše, ki puščajo mladiče nezaščitene pred plenilci.