Vriskarica (Anthus spinoletta)
Vriskarica je srednje velika ptica iz družine pastiric (Motacillidae), ki je značilna prebivalka visokogorskih travnikov in pašnikov nad gozdno mejo. V Sloveniji je redka gnezdilka, ki jo lahko opazimo predvsem v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah ter posamično na Pohorju in Snežniku. Gnezdi na travnatih pobočjih v visokogorju, običajno med majem in junijem.
Značilnosti
- Velikost: Dolžina telesa je približno 16 cm, kar jo uvršča med srednje velike ptice.
- Perje:
- Poletno: Siva glava, tilnik in lica, bela nadočesna proga in grlo, črna črta čez oči, črn kljun, bledo rožnate prsi in bel trebuh. Hrbtišče je enotno sivkasto rjavo obarvano, krila so črno in rjavo vzdolžno progasta.
- Zimsko: Rožnato barvo prsi zamenja umazano bela, prsi in boke okrasijo vzdolžne črne črte, kljun pa se obarva umazano rumeno.
Habitat
Vriskarica naseljuje odprto krajino nad gozdno mejo, zlasti vlažne visokogorske travnike in pašnike, posejane z redkimi skalami in balvani. Gnezdi na tleh, kjer skrije gnezdo v šopu trave. Pozimi se seli v nižine, kjer prezimuje na sladkovodnih močvirjih, ob rekah in jezerih, pa tudi ob obali, na primer na bazenih solin.
Prehrana
Vriskarica je aktivna podnevi. Prehranjuje se predvsem z žuželkami, njihovimi ličinkami in drugimi nevretenčarji, ki jih pobira s tal in z nizkih rastlin med hojo. Tu in tam se za kakšno letečo žuželko tudi na kratko dvigne v zrak.
Gnezdenje
Gnezdi maja in junija na travnatih pobočjih v visokogorju. Gnezdo iz rastlinskega materiala postavi na tla in ga skrije v šopu trave. Samica nese 3–5 jajc, ki jih inkubira približno 12 dni. Mladiči so goliči ob izvalitvi in ostanejo v gnezdu približno 10 dni, preden postanejo samostojni.
Ogroženost
Vriskarica je ogrožena zaradi izgube in degradacije življenjskega prostora, predvsem zaradi izsuševanja mokrišč in intenzifikacije kmetijstva v visokogorju. V Sloveniji je uvrščena med ranljive vrste.