Trstni strnad (Emberiza schoeniclus) je srednje velik strnad, velikosti podobne vrabcu, z značilnim videzom in življenjskim prostorom, ki ga ločita od drugih vrst strnadov.
Značilnosti
- Velikost: Dolžina telesa je med 13 in 16 cm, teža pa med 18 in 24 g.
- Perje:
- Samec: V času gnezdenja ima črno glavo in grlo, beli brk in ovratnik, ki sega od črnega “slinčka” na zatilje. Poleti je značilen tudi bel ovratnik, ki sega od črnega “slinčka” na zatilje in vključuje še bel brk ob kljunu. Pozimi glava samca ni tako kontrastno obarvana, vranja črnina skoraj v celoti izgine – od nje ostane le črtast vzorec na prsih, ki namiguje na poletno obarvanost. Bela brka in ovratnik samci pozimi obdržijo, a ovratnik ne sega več do zatilja.
- Samica: Poleti nima ovratnika (le bela brka), poleg tega njena glava ni enotno črno obarvana, po bokih in prsih pa je veliko bolj izrazito vzdolžno progasta.
Habitat in življenjski prostor
Trstni strnad naseljuje močvirna območja z nizko vegetacijo, kot so trstišča, močvirni travniki in šašja. Kjer je bil njegov primarni habitat izsušen, gnezdi tudi v osuševalnih jarkih in na zapuščenih njivah. V Sloveniji je kot gnezdilka razširjen predvsem v osrednjem in severovzhodnem delu države, povsod v manjšem številu. Največ jih gnezdi na Cerkniškem polju in Ljubljanskem barju, v večjem številu pa se pojavlja tudi v spodnjem toku reke Mure. Pozimi se v manjših jatah pojavlja v sestojih trstičja, pogosteje v obalnih mokriščih.
Prehrana
Odrasli trstni strnadi se prehranjujejo predvsem s semeni, še posebej v slast jim grejo semena trav. Poleti večji del prehrane predstavljajo žuželke in drugi nevretenčarji, s katerimi starša hranita tudi mladiče.
Gnezdenje
Trstni strnad gnezdi od aprila do junija. Gnezdo si splete iz trav, vejic in koščkov trsta ter ga postavi v gosto rastje pri tleh. Vsako leto lahko spelje dve ali tri legla mladih.
Ogroženost
Trstni strnad je ogrožen zaradi izginjanja trstišč zaradi izsuševanja močvirnih predelov in regulacij vodotokov. Velik negativen vpliv na njegove populacije ima tudi intenzifikacija kmetijstva s pretirano uporabo insekticidov in zmanjševanjem heterogenosti krajine z uvajanjem monokultur. Na območjih prezimovanja pa ga najbolj prizadene jesenska setev, saj na ta način izginejo strnišča, kjer čez zimo najdejo zavetje in zrnje, ki je na tleh ostalo od žetve.