Stržek (Troglodytes troglodytes) je ptica pevka, ki je eden najbolj razširjenih in številnih ptičev v Evropi. Zlahka ga prepoznamo po svoji majhni velikosti, kratkem telesu, in privzdignjenem repu, zaradi česar je najkrajši evropski ptič.
Znanstveno ime
Troglodytes dobesedno pomeni “prebivalec jam”, znanstveno ime pa je ptica dobila zaradi pogostega iskanja hrane v razpokah in drugih skritih prostorih.
Telesne značilnosti
Odrasel stržek ima čokato postavo, meri od 9 do 10 cm v dolžino, razpon peruti pa je od 13 do 17 cm. Povprečno tehtajo od 8-13 g. Teme, trtica in rep so kostanjevo rjave barve, pri čemer je rep kratek in raven. Zgornji del telesa je temno prečno progast, nadočesna črta je svetlo rjavkasto bela, uzdasta proga pa se vleče čez oči. Grlo, prsi in trebuh so svetlo rjave barve, zadnji del pa je ob bokih tudi progast. Kljun je rjav, kratek, tanek in rahlo upognjen, noge pa so rjave in srednje dolge.
Razširjenost in življenjski prostor
Življenjski prostor stržka se razprostira po vsej Evraziji, Severni Afriki in Severni Ameriki. V južni Evropi je habitat omejen na hribovita ali gorata območja. V Sloveniji je splošno razširjen, vendar ga ni v zelo suhih območjih Primorske in Bele krajine. Populacija v Sloveniji poleti obsega od 50.000 do 70.000 parov, pozimi pa od 15.000 do 35.000. Najpogostejši habitati so gozdovi z bogato podrastjo, močvirja, vresišča, vrtovi, parkovi in žive meje, kjer se pogosto zadržuje tudi v obrežnih predelih.
Vedenje in navade
Stržek je znan po tem, da preživi večino časa v gosti podrasti in gozdnih območjih, kjer išče hrano. Oglašanje je značilno za to ptico, saj se oglaša z značilnimi klici, kot so “tik-tik” ali “klink” ob nevarnosti, medtem ko pri parjenju in oglašanju izdaja glasno žvrgolenje. V primerih hudega mraza, ko temperature padajo, se lahko več stržkov stiska skupaj, da zmanjšajo površino telesa in tako ohranijo toploto.
Njegov let je okoren in raven, vendar lahko leti s hitrostjo do 32 km/h. Stržek je teritorialen in svojo prisotnost pogosto označuje s petjem skozi vse leto, le v primeru hudih zim se premakne v nižje ležeče kraje.
Prehrana
Stržek se prehranjuje predvsem z drobnimi žuželkami, pajki, in drugimi malimi živalmi, ki jih išče med listjem, pod drevesno skorjo, v razpokah v stenah in pod odpadlim listjem. Po potrebi se lahko hrani tudi z jagodami, semeni in celo zlate ribice ali paglavci. Prilagodi se tudi zimskemu času, ko se prehranjuje z drobnimi semeni, mletimi maščobami in drobirjem iz sončnic ali prosa.
Razmnoževanje
Stržek gnezdi v luknjah ali špranjah, pogosto na bregovih, med drevesnimi koreninami ali med skalami. Samci sestavijo več gnezd v obliki kupole, s stranskim vhodom, in jih skrijejo v skrajne kotičke, kjer samica izbere najprimernejše za gnezdenje. Gnezda so narejena iz mahu, trave, listja, lišajev in perja. Zgodi se, da ima samec v različnih gnezdih različne samice, ki ležijo jajca. Gnezdo običajno vsebuje 5-8 jajc, velikosti od 13–16 mm, ki so bela z rdečkasto pegavostjo. Valjenje traja od 14 do 17 dni, mladiči pa so gnezdomci in poletijo v 15-20 dneh.
Status ogroženosti
Stržek trenutno ni ogrožen, vendar je njegovo število občutno odvisno od pogojev v njegovem habitatu. V prihodnosti bi lahko bila vrsta ogrožena, še posebej zaradi sprememb v okolju, kot so izguba habitata, onesnaževanje in podnebne spremembe.
Prepoznavanje
Stržek spada med najmanjše evropske ptice, s prepoznavno postavo in kratkim repkom. Kljun je tanek in rahlo ukrivljen, medtem ko je perje rjave barve s prečnimi progami. V primerjavi z drugimi pticami je stržek izredno močan pevec, katerega pesem je bogata in zelo glasna glede na njegovo majhno velikost. Na splošno je zelo teritorialen in agresiven, saj bo branil svoje ozemlje pred večjimi pticami in drugimi grožnjami.
Stržek v Sloveniji ni le stalni prebivalec, ampak tudi zelo pogost ptič, ki ga lahko opazujemo in slišimo skozi vse leto, saj se praviloma ne seli. Vendar pa nekateri stržki iz višjih ležečih gozdov včasih migrirajo v nižje lege med zimskimi meseci.