Srednji žagar (Mergus serrator) je sloka vodna ptica, ki se obnaša z izrazitim spolnim dimorfizmom, kar pomeni, da se samci in samice precej pripravijo po barvi in videzu. Ta vrsta je sicer selivka, ki prezimuje predvsem ob morskih obalah, vendar pa se v nekaterih predelih pojavi tudi med preletom ali na gnezditvenih območjih.
Zunanjost in dimenzije
Srednji žagar je srednje velika ptica, dolga od 51 do 62 cm, z razponom kril od 70 do 86 cm.
Samica je precej nevpadljivo obarvana, saj njeno perje vključuje sivo in rjavo paleto barv, kar omogoča boljšo kamuflažo v naravi. Njena glava in lica so rjasto rjavi, kar prehaja v siv trup. Njen trebuh in prsi so svetlo sive barve, medtem ko so boki, hrbet in krila temno sivi. Značilna lastnost samice je snežno bela lisa na zadnjem delu krila. Kljun je dolg in ozek, spodaj rdeč, zgoraj pa črn.
Samec je po barvah zelo kontrasten in bleščeč, kar ga naredi zelo opaznega. Na glavi ima čopasto perje, podobno kot samica, vendar je njegova glava in lica kovinsko bleščeče temno zelena, kar je eden njegovih najbolj prepoznavnih značilnosti. Okoli je krvavo rdeče, kar še dodatno poudari živahnost njegovega videza. Samec ima bel ovratnik okoli vratu, medtem ko skoraj vsa njegova krila bela. Hrbet je črn, boki sivi, trebuh pa umazano bel. Njegove prsi so rjasto rjave z vzorcem črnih lis, kar je še ena značilnost vrste.
Razmnoževanje in gnezdenje
Srednji žagar je ptica, ki se seli iz različnih predelov Evrope, Severne Amerike, Rusije in Azije, ter se vrača v svoje gnezditvene kraje spomladi. Gnezdi najraje na globokih jezerih, srednje hitrih rekah, ki jih obkroža drevje, ter v mirnih morsko-zalivnih območjih. Gnezdo pogosto skrije med korenine dreves ali obrežne grmovnice, v vdolbinah na tleh ali pod skalami, ki jih izkopljejo druge živali. Pri gnezdenju se sama zateče k ustreznemu zaščitenemu mestu in gnezdi v bližini vode.
Ko se samci začnejo pariti, se pogosto opazijo svatbeni plesi, ki so del njihovega rituala pri iskanju samic. Gnezdo je običajno skrbno napolnjeno z rastlinjem in perjem, da se zagotovi udobje za prihodnje potomce.
Prehrana
Srednji žagar je izredno prilagodljiv pri iskanju hrane. Hrani se predvsem z manjšimi ribami, ki jih lovi potapljajoč se v vodi. Poleg rib si prehrano popestri še z vodnimi nevretenčarji, kot so žuželke in raki, ter z nekaterimi vrstami vodnih rastlin. Ptičji jedilnik temelji na ribah, saj je te glavni vir njegovega preživetja. Zaradi tega je običajno mogoče opazovati srednjega žagarja v krajih, kjer so ribje populacije dovolj velike in zdrave.
Prezimovanje in razširjenost
Srednji žagar je selivka, ki večinoma prezimuje ob morskih obalah. V Sloveniji se pojavlja predvsem ob morju in v času preleta, predvsem v Sečoveljskih solinah, kjer ga opazimo med novembrom in aprilom. V tem času se lahko zakupijo skupine z več kot desetimi osebki, saj ta ptica pogosto potuje v jatah.
Grožje in ohranjanje
Srednji žagar je zaradi svoje specifične prehrane in habitatnih zahtev odvisen od zdravih ribjih populacij in ohranjenih vodnih habitatov. Kot selivka je ogrožen zaradi uničevanja njegovih gnezdišč in sprememb v habitatih, ki povzročajo urbanizacijo obalnih območij in onesnaženje vode. Ohranjanje teh ptic je povezano s skrbjo za ohranjanje njihovih naravnih habitatov, predvsem čistega in stabilnega vodnega okolja, kjer lahko uspešno preživi in se gnezdi.