Opis vrste
Šmarnica (znanstveno ime Phoenicurus ochruros), znana tudi kot švigla, iloščica, brojica ali lipek, je majhna ptica pevka, ki spada v družino muharjev (Muscicapidae). Prej so jo uvrščali med drozge (Turdidae), vendar jo sodobna taksonomija razvršča med muharje. Je ena najpogosteje opaženih ptic v Sloveniji, kjer jo lahko opazimo v različnih habitatih, od mestnih območij do visokogorja. Njena dolžina je od 13 do 14 cm, masa med 15 in 20 grami, razpon peruti pa znaša 25 cm. Šmarnica je selivka, ki prezimuje v Sredozemlju in se v Slovenijo vrača marca. Jeseni, med selitvijo, jo lahko opazujemo tudi oktobra, ko pogosto ponovno zapoje.
Videz
Šmarnica je spolno dvolična, kar pomeni, da se samec in samica razlikujeta po obarvanosti perja.
Samec: Ima črno obarvana prsa, trebuh, grlo in lica, medtem ko je preostali del telesa temno siv. Na perutih je opazno belo ogledalce, ki je še posebej vidno v letu. Njegov rep in podrepni del sta rjasto rjava do oranžna, kar je značilna lastnost za to vrsto. Kljun je tanek, koničast in temne barve, podobno tudi noge.
Samica: Ima manj kontrastno obarvanost. Njeno telo je večinoma sivorjavo, brez izrazitih barvnih vzorcev, razen repa in podrepnega dela, ki sta rjasto rjava. Zaradi svoje skromne obarvanosti je samica manj opazna v okolju.
Mladiči: Po obarvanosti spominjajo na samice, vendar imajo perje nekoliko manj enotno in so bolj pikasti.
Obe spolni obliki imata značilno držo, saj pogosto poskakujeta na izpostavljenih mestih, pri čemer živahno otresata z repom, kar je prepoznavna lastnost te vrste.
Življenjski prostor in razširjenost
Šmarnica je zelo prilagodljiva ptica, ki naseljuje različna okolja. Njeno naravno okolje so skalne razpoke in gorska območja nad gozdno mejo, vendar se je sčasoma prilagodila tudi na življenje v bližini ljudi. Pogosto jo najdemo v mestih, na vaseh, v vrtovih, sadovnjakih, mejicah, obronkih gozdov in celo v industrijskih conah.
V visokogorju se pojavlja na skalnatih pobočjih in prepadnih stenah, kjer išče zavetje za gnezdenje. V Sloveniji je zelo pogosta vrsta, saj gnezdi kar do 80.000 parov.
Gnezdenje in vzreja
Šmarnica je znana po svoji prilagodljivosti pri izbiri gnezdišč. Gnezdišče si običajno uredi v zidnih špranjah, na policah stavb ali pod strešnimi legami. V visokogorju gnezdi v skalnih razpokah. Uporablja tudi umetne gnezdilnice, kar je pogosto v naseljih.
Gnezdo gradi iz suhih travnih bilk, mahu in ga postelje z drobnim perjem, kar omogoča toploto in udobje za zarod. Samica v eno leglo znese povprečno 5 do 6 belih ali rahlo modrikastih jajc, ki merijo približno 19 x 14 mm. Inkubacija traja 13 do 14 dni, pri čemer jajca vali le samica. Ko se mladiči izvalijo, zanje skrbita oba starša. Mladiči so gnezdomci in zapustijo gnezdo po 12 do 20 dneh, vendar jih starša še naprej hranita, dokler se ne osamosvojijo. Letno lahko šmarnica vzgoji do dva zaroda.
Prehranjevanje
Šmarnica je pretežno žužkojeda ptica. Njeno prehrano sestavljajo predvsem leteče žuželke, kot so muhe, komarji, metulji in ose, pa tudi pajki. Občasno uživa manjše količine jagodičevja, zlasti v času, ko je hrane v obliki žuželk manj. Hrano pogosto lovi iz izpostavljenih mest, kot so ograje, strešni robovi ali veje, od koder se z bliskovitim poletom požene za plenom.
Oglašanje
Šmarnica je vokalno zelo izrazita ptica, znana po svojih melodičnih in razgibanih napevih. Njeno petje je ščebetajoče, gostoleče in občasno prekinjeno s krajšimi ostrimi zvoki. Značilni so zvoki, kot so “si trüi-trüi-trüi si-si pli siveuy si”. Med nevarnostjo pogosto spušča razburjene klice “tik-tik-tik-tik”, v opozorilnih situacijah pa zaslišimo nervozne piske “huit tek-tek”. Posebnost šmarnice je, da na jesenski selitvi, septembra in oktobra, ponovno zapoje.
Ogroženost in varstveni status
Čeprav je šmarnica splošno razširjena, njena populacija ponekod upada. Glavni vzroki za upad so spremembe v kulturni krajini, zlasti propadanje starih zgradb, kjer so si ptice uredile gnezdišča, ter intenzivna uporaba pesticidov, ki zmanjšujejo razpoložljivo hrano. Šmarnica je uvrščena med potencialno ogrožene vrste, zato je ključno, da se ohranjajo primerna gnezdišča, kot so zidne špranje in umetne gnezdilnice, ter zmanjšuje uporaba kemičnih sredstev v naravi.
Posebnosti
Šmarnica ima pomembno ekološko vlogo pri uravnavanju populacij žuželk v urbanih in podeželskih območjih. Je ena izmed najbolj prilagodljivih ptic, ki simbolizira povezavo med človekovim življenjskim prostorom in naravo. Njeno značilno vedenje in živahno oglašanje prinašata v okolje občutek življenja in dinamike
