Skalna lastovka (Ptyonoprogne rupestris)
Družina: Hirundinidae
Red: Passeriformes
Razred: Aves
Morfološki opis
Srednje velika vrsta lastovke, dolga 13–15 cm, razpon kril 32–34 cm. Barvno nevpadljiva, enotno sivo-rjavkasta zgoraj in svetlejša spodaj, z rahlo lisastim trebuhom. Rep je širok, skoraj raven ali rahlo izrezan, brez izrazitih peresnih podaljškov kot pri kmečki lastovki (Hirundo rustica), vendar z značilnimi belimi lisami na konicah repnih peres. Krila so razmeroma široka in trikotna, kar omogoča pogosto drsenje v letu. Kljun kratek, noge in stopala temna, oči črne.
Vedenje in ekologija
Zračni insektivor, ki se hrani s plavajočim letom nad odprtim prostorom, pogosto v bližini skalnih sten ali nad vodo. Let je nekoliko težji od drugih lastovk, z več vmesnega drsenja. Pogosto letijo ob stenah, kjer tudi gnezdijo. Gnezdo je iz blata, polodprto, nameščeno na navpično steno. Gradijo ga na naravnih (skalovje, pečine) in umetnih substratih (viadukti, mostovi, cerkvene fasade, predori). Gnezdijo posamično ali v ohlapnih kolonijah do nekaj parov. Gnezditveno sezono začenjajo od marca do julija, pogosto z dvema zarodoma letno.
Razmnoževanje
Gnezdo iz blata z dodatki vegetacije, oblika polodprte skodelice, nameščeno na navpično površino. Samica izleže 3–5 belkastih jajc, inkubacija traja 13–16 dni, mladiči gnezdo zapustijo po 20–24 dneh. Običajno vzredijo 1–2 zaroda letno.
Habitat
Naseljuje gorsko in predgorsko skalovje, zlasti prisojne pečine nad dolinami, prepadi in stene nad rekami. Od 20. stoletja dalje vedno pogosteje gnezdi na umetnih strukturah (viadukti, mostovi, stavbe), ki omogočajo podobne pogoje kot naravne pečine. Večinoma poseljuje Sredozemlje, Alpe, Apenine in južno Azijo.
Status in razširjenost v Sloveniji
V Sloveniji je lokalna in razmeroma redka gnezdilka, prisotna zlasti v zahodnih in severnih gorskih regijah (Julijske Alpe, Triglavski narodni park, Posočje). V zadnjih desetletjih je prišlo do širitve razširjenosti, povezane z uporabo antropogenih struktur kot gnezdišč, zlasti vzdolž avtocest (npr. Primorska, Gorenjska).
Selitvene značilnosti
Večina evropskih populacij je stanovitnih ali delno selivk. Severnejše in višje ležeče populacije ter večina azijskih ptic so selivke, ki prezimujejo v severni Afriki, Sredozemlju ali južni Aziji (Indija, Pakistan). V Sloveniji se lahko pojavlja vse leto, a večinoma od marca do oktobra.
Varstveni status
- IUCN (globalno): Least Concern (LC)
- V Sloveniji: Ni posebej ogrožena, a zaradi svoje specifične habitatne niše in majhne populacije sodi med varstveno zanimive vrste.
- Varstvene zahteve: Ohranjanje naravnih skalnih habitatov in ustrezno vzdrževanje umetnih gnezdišč (npr. ohranjanje dostopnosti mest pod mostovi). Vpliv prometa in gradbenih posegov na viaduktih predstavlja potencialno motnjo.
Podobne vrste
Breguljka (Riparia riparia): manjša, z belim trebuhom in izrazito temno prsnico.
Kmečka lastovka (Hirundo rustica): bolj vitka, z dolgim vilastim repom in značilno rdečkasto masko na obrazu.