Severni kovaček (Phylloscopus trochilus)
Severni kovaček je majhna ptica pevka iz družine penic. Je ena najpogostejših evropskih ptic in tipična selivka, ki vsako leto preleti tisoče kilometrov med Evropo in tropsko Afriko.
Po zgornji strani je olivno-rjav do zelenkast, spodaj pa svetlo rumenkasto-bel. Značilna je dolga, svetla nadočesna proga in svetle noge. Njegov kljun je tanek in koničast, krila pa dolga in zašiljena – prilagoditev na dolge selitvene poti. V dolžino meri 10–12 cm, tehta 7–12 g.
Habitat in razširjenost
Gnezdi v Evropi in delu Azije, razen skrajnega juga. Najraje se zadržuje v svetlih listnatih in mešanih gozdovih, v brezovih in vrbovih grmih. Gnezdi na tleh, običajno v grmovju ali travi.
V Sloveniji je redek gnezdilec, a pogost med selitvijo, zlasti spomladi in jeseni.
Prehrana
Pretežno se prehranjuje z žuželkami, pajki in drugimi nevretenčarji. Jeseni uživa tudi jagodičevje, ki mu pomaga pridobiti energijo za selitev.
Selitev
Gre za eno najbolj dolgoprogaških selivk med pevci. Jeseni odleti v tropsko Afriko, pri čemer prečka Sredozemlje in Saharo. Spomladi se vrača v Evropo, pogosto že marca.
Petje in oglašanje
Ima prijetno, tekočo in melodično pesem, ki spominja na padajočo lestvico. Klic je visok in nežen, »huit« ali »tsip«. Njegova pesem je bolj tekoča in manj enolična kot pri vrbjem kovačku.
Razlikovanje od vrbjega kovačka
Obe vrsti sta si zelo podobni. Severni kovaček ima:
- svetlejšo spodnjo stran in izrazitejšo nadočesno progo,
- svetlejše noge (vrbji kovaček ima temne),
- daljša in ožja krila,
- bolj melodično pesem.
Zanimivosti
Severni kovaček velja za eno najbolj številčnih ptic v Evropi – v Veliki Britaniji gnezdi več kot 3 milijone parov. Letno lahko preleti tudi do 12.000 km. V Slovenijo se spomladi vrača zgodaj, včasih že marca.