Ščinkavec

ŠČINKAVEC (Fringilla coelebs)

Ščinkavec je ena izmed najbolj prepoznavnih ptic pri nas. Gre za ptiča srednje velikosti, ki je včasih opisan kot ptič, velik kot vrabec, a nekoliko bolj vitke postave. Prepoznamo ga po značilni rdeče-rijavi barvi, še posebej pri samcu spomladi. Spada v družino ščinkavcev (Fringillidae), ki so znani po močnih kljunih, prilagojenih za luščenje semen.

TELESNE ZNAČILNOSTI

Ščinkavec zraste do dolžine 14–16 cm, njegov razpon peruti doseže 27 cm, teža pa je med 18 in 24 g. Za primerjavo, to je približno velikost domačega vrabca, vendar z nekoliko daljšim repom. Samec ima spomladi značilno rdečkasto barvo na prsih in licih, njegova glava pa je modro-siva. Peruti so temne z dvema belima progama, ki so še posebej vidna med letom. Samica je manj barvita, vendar ima podoben vzorec. Kljun je močan, debel in sivkast, telo pa ima običajno kostanjevo rjavo barvo na hrbtu.

ŽIVLJENJSKI PROSTOR

Ščinkavci so precej prilagodljivi glede na življenjski prostor, saj jih najdemo v gozdovih, parkih, sadovnjakih, mestnih vrtovih ter živih mejah. So stalni prebivalci Slovenije in jih lahko opazimo skozi vse leto, še posebej pozimi, ko se pogosto zadržujejo na krmilnicah. Gnezdijo od aprila do julija, običajno v krošnjah dreves, kjer si samica splete skledasto gnezdo iz mahu, lišajev in rastlinske volne.

PREHRANA

Ščinkavci so vsejedi in se prehranjujejo z drobnimi drevesnimi semeni, žirom, jagodičevjem ter žuželkami, ki jih lovijo v poletnih mesecih. Pozimi so pogosto obiskovalci talnih krmišč, kjer se prehranjujejo predvsem s semeni sončnic in prosa. Tudi mladiči se prehranjujejo z žuželkami, ki jim jih prinašata oba starša.

VEDENJE

Ščinkavci so znani po svojem značilnem petju, ki je sestavljeno iz več enakih žvižgov, ki prehajajo v zaokroženo kitico. Samci v spomladanskem času glasno oglašajo svoj teritorij. So nekoliko samotarski ptici, vendar se pozimi združujejo v jate, ko iščejo hrano. Samci se lahko tudi spopadajo z drugimi samci za dominanco in ozemlje. Dvorjenje je značilno in vključuje razkazovanje perja in glasno oglašanje.

VLOGA V NARAVI

Ščinkavci igrajo pomembno vlogo v naravi pri razširjanju semen, saj se prehranjujejo z različnimi rastlinami in pomagajo pri širjenju semen na novih območjih. Prav tako vplivajo na populacije žuželk, saj se mladiči prehranjujejo z njimi. Njihova prisotnost v vrtovih in parkih je pomembna za ohranjanje biotske pestrosti.

ZANIMIVOSTI

Ščinkavci so znani po svojem življenju v družbenih skupinah, zlasti pozimi, ko se združujejo v velike jate. Zanimivost je tudi njihova prilagodljivost, saj so sposobni preživeti v različnih življenjskih okoljih, od morja do visokogorja. Čeprav so številni, se v nekaterih delih sveta selijo, kar je še posebej očitno pri severnih populacijah.

GROŽNJE IN VARSTVO

Ščinkavci niso trenutno ogroženi, vendar se soočajo z grožnjami zaradi sprememb v okolju, kot so uničevanje naravnih habitatov in uporaba pesticidov. Zaradi svojega razširjenega življenjskega prostora in prilagodljivosti niso na seznamu ogroženih vrst, vendar pa bi jih lahko v prihodnosti ogrozile podnebne spremembe.

Orodna vrstica za dostopnost