Rumenonogi galeb (znanstveno ime Larus michahellis) je srednje velik galeb, ki je pogost na obalah Sredozemlja in širših predelih Evrope, pa tudi v Severni Afriki in Bližnjem vzhodu. Gre za vsejeda ptico, ki je zelo prilagodljiva in oportunistična, zato je ena od vrst galebov, ki je sčasoma začela širiti svoj življenjski prostor tudi v notranjost celine. V Sloveniji je rumenonogi galeb reden obiskovalec obalnih območij, v zadnjih letih pa je razširil svoj areal tudi v osrednji in severovzhodni del države, kjer je začel gnezditi na urbanih območjih.
Značilnosti
Rumenonogi galeb je relativno velik galeb, katerega odrasli osebki imajo tipičen videz za to vrsto. V odraslem obdobju je perje trupa in glave povsem belo, hrbet in krila pa so pepelnato sivi, pri čemer so konice kril črne z belimi lisami ob robu. Kljun je svetlo rumen in temno rumen na konici, kjer ima značilno svetlo rdečo liso, ki pomaga mladičem prepoznati starše. Oko obkroža tanka rdeča črta, šarenica pa je rumena. Noge so umazano rumene. Zgornji deli peruti so sivkasti, konice kril so črne s belimi lisami ob robu. Razpon peruti doseže med 140 in 160 cm, dolžina telesa pa meri od 52 do 58 cm.
Mladiči in razvoj
Mladiči rumenonogih galebov se od odraslih razlikujejo po tem, da so sivo-rjavi z značilno temnejšo obrazno masko in črnim pasom na bazi repa. V procesu razvoja do štirih let postopoma pridobivajo značilno odraslo obarvanost. Do takrat preidejo skozi različne faze v barvnem vzorcu perja, ki se sčasoma zbližuje z barvami odraslih osebkov.
Prehrana
Rumenonogi galeb je vsejed in znan po svoji prilagodljivosti v iskanju hrane. Na morju spremlja ribiške ladje in pobira ostanke iz morja. V mestih in naseljih pogosto obišče smetišča, kjer išče hrano, ki jo ljudje zavržejo. Na manj poseljenih območjih se prehranjuje z ribami, jajci in mladiči drugih ptic, majhnimi sesalci, plazilci, žuželkami ter mrhovino, ki jo naplavijo na obalo. V Sloveniji jih pogosto opazimo tudi na smetiščih, kjer iščejo ostanke hrane.
Gnezdenje
Rumenonogi galebi so kolonijske ptice, ki gnezdijo v bližini vode. Gnezdo si zgradijo na tleh, pogosto ob rekah, jezerih, na morski obali ali pečinah, kjer so obdan z rastlinstvom, kot so trstišča ali travišča. Samice običajno izlegajo 2 do 3 jajca, ki jih oba starša valita približno mesec dni. Mladiči so po izvalitvi pokriti z belim in rjavim puhom, ki jim pomaga pri preživetju na terenu.
V Sloveniji je ta galeb vrsta, ki je prej gnezdila samo ob obali, vendar je v zadnjem desetletju začel gnezditi tudi v urbanih predelih. Gnezdišče v Ljubljani, na primer, so ornitologi opazili že leta 2005, danes pa gnezdi v prestolnici med 5 in 15 pari. Sečoveljske soline predstavljajo eno največjih kolonij v Sloveniji.
Razširjenost in selitev
Rumenonogi galeb je pogost predvsem ob obalah Sredozemlja in širše v južni Evropi. Populacija se je v zadnjih desetletjih povečala, predvsem zaradi izboljšanih pogojev za gnezdenje in prehranjevanje, ter zaradi ustavitve množičnega lova na to vrsto. V zadnjih letih pa je galeb začel širiti svoje območje gnezdenja tudi na notranje predelih, kjer ga opazimo zlasti v mestih, kjer najde primerne površine, kot so ravne strehe večjih stavb, ki posnemajo njegove naravne življenjske prostore (npr. manjši otoki in obalna območja).
Čeprav rumenonogi galeb ni selivka v tradicionalnem pomenu, saj se v večini primerov ne seli na daljše razdalje, ga lahko opazimo po vsej Sloveniji tudi pozimi. Poleti, ko je aktivnejši, se pogosto srečamo z velikimi jati, ki spremljajo ribiške ladje.
Ekologija in ogroženost
Rumenonogi galeb je prilagodljiv in uspešno preživi v različnih habitatih. Vendar pa ni brez nevarnosti, saj se zaradi vsejedske narave pogosto znajde v nevarnosti zastrupitev zaradi uživanja kontaminirane hrane na smetiščih ali zastrupljenih ribah. Kljub temu pa trenutno ni v večji meri ogrožen, saj je njegova populacija stabilna in se širi v nove ekološke niše, zlasti v mestih in podeželskih območjih.
Zaključek
Rumenonogi galeb je izjemno prilagodljiv, vsejed in kolonijski ptič, ki se zlahka prilagaja različnim življenjskim okoljem, od obalnih območij do urbanih mest. Njegova sposobnost prilagoditve prehranskih navad in iskanja primernega življenjskega prostora mu omogoča uspeh v spremenjenih habitatih. Razširjanje te vrste v notranjost Slovenije in gnezdenje v urbanih območjih je le en primer njegove ekološke fleksibilnosti in uspešnosti.