Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus)
Opis in prepoznavanje
Rumenoglavi kraljiček je najmanjši evropski ptič, ki v dolžino meri 8,5–9,5 cm, njegov razpon kril pa znaša 13,5–15,5 cm. Tehta le 4,5–7 g. Poimenovan je po značilni rumeni temenski progi, obrobljeni s črnimi črtami, kar je njegova najbolj prepoznavna značilnost. Pri samcih je temenska proga oranžnorumena, pri samicah pa nekoliko bolj bleda, rumenkasta.
Njegov hrbet je olivno-zelen, peruti so temno obarvane s svetlimi belkastimi obrobami, kar ustvarja subtilno vzorčast videz. Pod prsmi je svetel z rahlo rumenkastim pridihom. Kljun je tanek, oster in temen, prilagojen pobiranju majhnih žuželk, oko pa obroblja tank obroček svetlega perja.
Življenjski prostor in razširjenost
Rumenoglavi kraljiček naseljuje predvsem iglasti in mešani gozd, pogosto z gozdovi smreke in jelke, medtem ko se borovcem izogiba. Živi do zgornje gozdne meje, tj. do 2000 m nadmorske višine, pozimi pa se pojavlja tudi v nižinah in bliže človeških bivališč. Pogosto ga lahko opazujemo v vrtovih, parkih in sestojih iglavcev, kjer brska za hrano.
Biologija in gnezdenje
Rumenoglavi kraljiček je živahen ptic, ki redko miruje. Prehranjuje se z drobnimi žuželkami, pajki in ličinkami, ki jih išče med iglicami, v storžih ali pod lubjem iglavcev. Njegovo gnezdo je kroglaste oblike in izjemno umetelno izdelano. Najpogosteje ga splete v smrekah ali drugih iglavcih iz mahu, lišajev, vejic, dlake in perja. Vali dvakrat letno, običajno 7–12 jajc na leglo, jajca pa so belkasta z rjasto lisastimi vzorci. Jajca valita oba starša izmenično približno 15 dni, prav tako skupaj skrbita za mladiče, ki gnezdo zapustijo po približno 20 dneh.
Oglašanje
Čeprav je zelo droben, ima rumenoglavi kraljiček presenetljivo glasen glas. Njegovo oglašanje vključuje visoke, ostrive klice “zrieh-zrieh-zrieh”, ki jih pogosto slišimo prej, kot ptica postane vidna. V nevarnosti se oglasi z ostrim žvižgom “ciih”, medtem ko njegovo petje obsega nežne ciklično ponavljajoče se zvoke, kot je “zi-ziz-zi-sü-zizreeo”.
Razširjenost in status
Rumenoglavi kraljiček je pri nas pogosta celoletna vrsta. Najpogosteje se pojavlja v gorskih in hribovitih predelih, a ga pozimi lahko opazimo tudi v nižinah, zlasti tam, kjer je na voljo gost iglast gozd. Je prilagodljiva vrsta, ki ni resno ogrožena, vendar zaradi občutljivosti na izgubo habitata spada med potencialno ogrožene vrste.
Ekološki pomen
Kot ključni prebivalec gozdnih ekosistemov rumenoglavi kraljiček pomaga pri nadzoru populacij gozdnih žuželk in drugih majhnih členonožcev, hkrati pa predstavlja pomemben del prehranske mreže za večje plenilce. Z značilnim, živahnim vedenjem je priljubljena in pogosto opažena vrsta med ljubitelji narave in opazovalci ptic.
Rumenoglavi kraljiček je dragocen predstavnik naše naravne dediščine, ki s svojo živahno prisotnostjo in ljubkimi, visoko frekvenčnimi klici obogati vsak gozdni ali vrtni prostor.