Rumeni strnad (Emberiza citrinella)
Opis vrste in zunanjost
Rumeni strnad je razmeroma velik predstavnik družine strnadov. Odrasli osebki merijo med 15,5 in 17 centimetrov v dolžino, razpon kril pa znaša okoli 27 centimetrov. Njegova silhueta je značilna za strnade, z dokaj dolgim repom in kratkim, močnim kljunom, prilagojenim pobiranju semen. Hrbtni del perja je olivno rjav, gosto posejan s črnimi progami. Trtica je izrazito rdečkasto rjava in brez prog, medtem ko so krila in rep temno rjavi z belimi poudarki na peresih, kar je lepo vidno v letu.
Samec je poleti nepogrešljiv zaradi svoje svetlo rumene glave, vratu in spodnjega dela telesa. Na licih in temenu ima nekaj temnega vzorca, ki pa ne prekrije žive rumene barve. Prsni del je lahko prekrit z rdečkastim nadihom, pomešanim z olivnimi ali rjavimi odtenki. Samica in mladiči so precej manj živo obarvani. Njihova glava je bolj lisasta, rumena barva pa je zadržana predvsem na trebuhu. V zimskem perju tudi samec izgubi nekaj barvitosti in postane bolj podoben samici.
Oglašanje
Rumeni strnad ima zelo prepoznavno in pogosto petje, sestavljeno iz zaporedja kratkih, žvižgajočih zlogov, ki se zaključi z nekoliko daljšim, mehkejšim tonom. Zlogi zvenijo kot “si-si-si-si-si-si-süüüü”, kar so mnogi opazovalci povezovali tudi z glasbenimi motivi, med drugim naj bi bilo njegovo petje navdih tudi za uvodne tone Beethovnove 5. simfonije. Oglašanje sicer vključuje še druge tipe zvokov, kot so kratki, cvrčeči “crrr-ik”, ki se lahko lokalno precej razlikujejo.
Življenjski prostor in razširjenost
Rumeni strnad je vrsta, ki je močno vezana na mozaično kulturno krajino. To vključuje travnike, pašnike, robove polj, mejice, grmovja, gozdne jasice in robove svetlih gozdov. Pogosto se pojavlja tudi ob samotnih kmetijah, ob kozolcih ali na robu vasi, kjer na tleh išče hrano. V Sloveniji je splošno razširjen, vendar se na višjih nadmorskih višinah redkeje pojavlja kot gnezdilec. Še posebej številčen je v severovzhodnem delu države. Pozimi se združuje v jate, včasih skupaj z drugimi vrstami ptic, kot so beloglavi strnadi ali ščinkavci, in se zadržuje ob poljih ter kmetijskih poslopjih.
Gnezdenje in razmnoževanje
Gnezdišče si rumeni strnad uredi na tleh, običajno pod šopi travinja, v nizkem grmičevju ali med koreninami dreves. Gnezdo je skrbno spleteno iz travnih bilk, mahu, koreninic in obloženo s puhom ali perjem. Samica običajno vali med aprilom in julijem, pogosto ima dve, včasih tudi tri legla v eni sezoni. V leglu se nahaja od 4 do 5 jajc umazano bele barve, posutih s sivimi in rjavkastimi črtami. Inkubacija traja med 12 in 14 dni, vali pa večinoma samica, pri hranjenju pa se ji pridruži samec. Mladiči zapustijo gnezdo okoli 11. do 13. dne, še preden so popolnoma samostojni. Mladostni osebki so manj kontrastni od odraslih, s šibkejšo rumeno obarvanostjo in bolj neizrazitimi vzorci.
Prehrana in način prehranjevanja
Rumeni strnad se prehranjuje predvsem s semeni trav, zelišč in kulturnih rastlin, kot so pšenica, proso in sončnice. V času gnezdenja prehrano dopolnjuje tudi z žuželkami in njihovimi ličinkami, kar je še posebej pomembno za razvoj mladičev. Občasno pobira tudi jagodičevje. Pozimi išče hrano na tleh, pogosto na pognojeni zemlji, ob hlevih ali pod kozolci, kjer brska za ostanki semen.
Varstveni status in ogroženost
Čeprav je rumeni strnad še vedno ena najpogostejših vrst strnadov v Evropi in pri nas, njegova populacija vseeno upada. Vzroki za upadanje so predvsem povezani z intenzivnim kmetijstvom – zmanjševanje mejic in grmovja, opuščanje tradicionalne rabe travnikov, uporaba pesticidov in herbicidov ter izguba gnezditvenih habitatov. V Sloveniji po ocenah živi med 30.000 in 50.000 parov. Zaradi omenjenih vplivov je uvrščen med potencialno ogrožene vrste, z oznako “ranljiva”. Njegovo prisotnost in številčnost lahko razumemo kot indikator ohranjenosti kulturne krajine.