Rjavovrati ponirek

Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena)

Znanstvena klasifikacija

  • Red: Podicipediformes (ponirki)
  • Družina: Podicipedidae (ponirki)
  • Rod: Podiceps
  • Vrsta: Podiceps grisegena

Opis

Rjavovrati ponirek je srednje velik ponirek, znan po svoji izraziti barvni kombinaciji v gnezditveni sezoni in po sposobnosti potapljanja. Je izredno okreten plavalec, ki večino časa preživi v vodi, redko pa ga vidimo na kopnem.

Velikost:

  • Dolžina telesa: 40 do 50 cm
  • Razpon kril: 77 do 85 cm
  • Teža: od 700 do 1.200 gramov

Značilnosti videza:

V gnezditveni dobi (pomlad in poletje):

  • Ima izrazit rdečerjav vrat, po katerem je dobil ime.
  • Glava je črno-siva, z značilno svetlejšo (sivo) liso na licih in vratu.
  • Hrbet in peruti so temni, spodnja stran telesa je svetla.
  • Oči so rdeče, kljun je raven, črn in srednje dolg.

Izven gnezditvene dobe (jesen in zima):

  • Barve so bolj enotno sivo-bele.
  • Glava in vrat postaneta bolj siva ali belkasta, brez kontrastne rjavordeče barve.

Razširjenost in življenjski prostor

Rjavovrati ponirek gnezdi v zmernih predelih Evrope in Azije, pa tudi v Severni Ameriki. Je delno selivka – severne populacije se pozimi selijo proti jugu.

V Sloveniji:

  • Je redna, a ne zelo pogosta gnezdilka, predvsem na Štajerskem in na Gorenjskem (Jezersko, Ptuj, Dravsko polje ipd.).
  • Pozimi ga pogosto opazimo na večjih rekah in jezerih (npr. Blejsko, Bohinjsko, Ptujsko jezero).

Življenjski prostor:

  • Med gnezdenjem ima rad plitva sladkovodna jezera z veliko vodno vegetacijo.
  • Pozimi se zadržuje tudi na večjih odprtih vodah, včasih tudi na obali.

Prehrana

Rjavovrati ponirek je izkušen potapljač. Hrano si išče pod gladino vode, kamor se potaplja z močnimi zamahi nog.

Prehrana vključuje:

  • Ribe (največji del prehrane)
  • Vodne žuželke in njihove ličinke
  • Mehkužce
  • Raki in drugi vodni nevretenčarji

Plen pogoltne kar pod vodo ali ga prinese na površje.


Razmnoževanje

Gnezdi spomladi in poleti, pogosto posamično ali v manjših kolonijah skupaj z drugimi ponirki.

Gnezdenje:

  • Gnezdo je narejeno iz vodne vegetacije in plava ali leži tik ob bregu v gosto zaraslih predelih.
  • Samica znese 3 do 5 jajc.
  • Inkubacija traja 21 do 24 dni, v valjenju sodelujeta oba starša.
  • Mladiči so gnezdomci, kar pomeni, da se izvalijo razviti in lahko takoj plavajo.
  • Starši jih pogosto prenašajo na hrbtu in jih hranijo še več tednov.

Vedenje

  • Rjavovrati ponirek je zelo zadržan in previden.
  • Redko leti, razen med selitvijo. Z mesta poleti zelo težko, zato mora pred vzletom dolgo teči po vodi.
  • Je odličen plavalec in potapljač.
  • Ima značilne paritvene plese, podobno kot veliki ponirek – pari se v vodi dvigujeta, drsata drug proti drugemu, prikimavata in ponujata rastlinje.

Ogroženost in varstvo

Vrsta ni globalno ogrožena in ima status najmanj ogrožene vrste (Least Concern) po IUCN. V Sloveniji pa velja za redko in potencialno ogroženo vrsto, predvsem zaradi:

  • izgube naravnih mokrišč in zaraščanja gnezdišč
  • onesnaženosti voda
  • motenj zaradi človekove prisotnosti in prostočasnih dejavnosti (čolnarjenje, ribolov)

Zaradi tega je zavarovana v okviru Nature 2000 in v nacionalni zakonodaji.


Zanimivosti

  • Mladiči se pogosto skrivajo pod perjem staršev na hrbtu, kar jim nudi toploto in zaščito pred plenilci.
  • V času selitve lahko prepotuje stotine kilometrov med gnezditvenimi in prezimovališči.
  • Sodi med najbolj “plavajoče” ptice – hoja po kopnem mu povzroča težave, saj ima noge pomaknjene daleč nazaj.

Orodna vrstica za dostopnost