Rjava penica (Sylvia communis)
Družina: Penice (Sylviidae)
Red: Pevci (Passeriformes)
Razred: Ptiči (Aves)
Velikost: 15–17 cm
Razširjenost: Dokaj pogosto
Življenjski prostor: Zaraščene travne površine, mejice, grmovnata področja
Ogroženost vrste: Ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: Ranljiva vrsta
Splošne značilnosti
Rjava penica je majhen in prilagodljiv ptica, ki je pogost gnezdilec v kulturni krajini, še posebej v zaraščajočih se travnikih, grmovnatih predelih, mejicah in na obrobju gozdov. Zaradi svoje značilne barve in oblike je ena izmed vrst, ki se jo lahko hitro prepozna med drugimi penicami. Samci in samice rjave penice se med seboj razlikujejo, kar je v svetu ptic razmeroma redko, saj so mnoge vrste ptic enako obarvane. Samci imajo srebrnasto sivo glavo in belo grlo, kar jih naredi zelo prepoznavne, samice pa so bolj zadržane, z bolj nevtralno rjavo barvo na glavi in telesu.
Vrsta je znana po svoji sposobnosti prilagajanja različnim življenjskim prostorom, vendar pa zaradi izgube primernega habitata in sprememb v kmetijskih praksah vse bolj postaja ogrožena. Rjava penica je selivka, ki prezimi v podsaharski Afriki, kjer preživi zimo, nato pa se vrne v Evropo, da gnezdi in se hrani z lokalnimi žuželkami, ličinkami in pajki. Ponekod se lahko hrani tudi s plodovi.
Prepoznavanje
Samec:
Samec rjave penice je značilen po sivi glavi in belini na grlu, zaradi česar ga je enostavno prepoznati. Na glavi ima izrazit bel očesni kolobar, kar še dodatno prispeva k njegovi prepoznavnosti. Kljun je tanek in se razteza v temno siv zgornji del in oranžno spodaj, kar je značilno za to vrsto. Perje na hrbtu in ramenskem delu je lahko sivo ali olivno rjavo, letalna peresa pa imajo rdečkast odtenek s temnejšo sredico. Prsni del peruti je rahlo rožnat, spodnji del telesa pa je svetlejši, skoraj belkast. Rep je dolg, sivorjav, z belim robom na zunanjih perutnicah. Noge so rumenkaste.
Samica:
Samica se od samca loči po rjavkasti barvi glave, nekoliko bolj rdečkastorjavih licih in bolj rjavkasto obarvanem oprsju in trebuhu. Samica ima nekoliko bolj nevpadljive barve v primerjavi z moškimi, vendar je kljub temu prepoznavna po svoji obliki in karakterističnem pevski vzorcu.
Gnezdenje in razmnoževanje
Rjava penica gradi svoje gnezdo v nizkih grmovjih ali mladih drevesih, običajno na območjih, kjer je veliko rastja in zaščite pred plenilci. Gnezdo je skodeličaste oblike in je sestavljeno iz vejic, slamic, trav in drugih vlaken, ki so skrbno spleteni skupaj. Samica v povprečju znese od 4 do 6 jajc, ki so umazano bele barve, prekrita s temnorjavimi lisami. Jajca izmenično vali samica in samec, običajno okoli 12 dni. Po izvalitvi mladiči ostanejo v gnezdu, kjer jih oba starša skrbita in hranita, dokler ne postanejo dovolj veliki, da lahko poletijo. Mladiči so sprva podobni samicam, vendar so nekoliko svetlejši, dokler ne pridobijo odrasle oblike.
Oglašanje in petje
Petje samega rjavih penic je precej izrazito in značilno. Samci pogosto prepevajo na izpostavljenih mestih, kot so vrhovi grmov ali dreves, kjer pesem služi tudi za označevanje gnezditvenega teritorija. Petje je sestavljeno iz kratkih, žgolečih sekvenc, ki vključujejo žvižgajoče zvoke, kot je “crii-tarii-tariii-crii-crii-crii-tarri”. Klic samec izgovarja kot “vaid vaid”, ki se uporablja v vsakdanjih pogojih, v nevarnosti pa se oglašajo z zvokom “šarr šarr”, s katerim opozarjajo na nevarnost.
Razširjenost in življenjski prostor
Rjava penica je razširjena po večjem delu Evrope, kjer se nahaja predvsem v območjih, kjer je veliko zaraščajočih se travnikov, mejic in grmovja. V Sloveniji je ta vrsta še vedno precej pogosta, z večjimi gostotami v jugozahodnem delu države, na Ljubljanskem barju in ponekod v obpanonski Sloveniji. Značilni habitati rjave penice vključujejo toploljubna grmišča, zaraščajoče travnike, živahne mejice in odprte krajine s trnovim grmičevjem. V zimskem času rjava penica seli v podsaharsko Afriko, predvsem v države južno od Sahare, kjer se hrani in preživi težke zimske mesece. V aprilu se vrne v Evropo, kjer začne s spomladanskim gnezdenjem.
Ogroženost in varstvo vrste
Rjava penica je v Sloveniji uvrščena med ogrožene vrste, saj so njeni habitati vedno bolj ogroženi zaradi sprememb v kmetijski praksi, intenzivnega upravljanja s krajino in izgube naravnih prostorov. Zaradi teh sprememb postaja vse težje najti primerne gnezditvene lokacije. Za uspešno ohranjanje te vrste je ključnega pomena ohranjanje in obnavljanje njenih naravnih habitatov ter preprečevanje izgube habitata zaradi intenzivnega kmetovanja in urbanizacije. Tudi zaščita mejic in grmovnih predelov v kulturni krajini bi pripomogla k ohranjanju te ranljive vrste v prihodnosti.