Znanstvena klasifikacija in ime
Rjava čaplja (znanstveno ime Ardea purpurea) spada v družino čapelj (Ardeidae) in rod Ardea, ki vključuje tudi druge vrste čapelj. Znanstveno ime izhaja iz latinskih besed „ardea“ (čaplja) in „purpureus“ (vijolična barva), kar nakazuje na njeno značilno obarvanost.
Opis ptice
Rjava čaplja je manjša od sive čaplje, saj doseže dolžino telesa od 70 do 90 cm, z razponom kril od 107 do 143 cm. Tehta od 0,5 do 1,35 kg. Pri letenju ima vrat ukrivljen v obliki črke S, krila zamahujejo pogosteje kot pri sivi čaplji. Značilna je po rjavi in vijolični barvi perja, dolgih nogah ter specifičnem kljunu, ki je motno rumen z temnim grebenom. Glava je manjša, vrat dolg in vitk, barva telesa pa temno siva s rjavimi in vijoličnimi odtenki, ki so najbolj izraziti pri samcih.
Glas
Glas rjave čaplje ni preveč glasen, med letom je slišati oster klic „krrek“, vendar ni tako glasen kot pri sivi čaplji. V kolonijah lahko slišiš zvoke, ki spominjajo na kvakanje ali godrnjanje.
Razširjenost
Rjava čaplja ima široko razširjenost, saj jo najdemo v Afriki, Evropi, Aziji in delih Rusije. V Evropi gnezdi na območjih, kot so Nizozemska, Španija, Francija, Italija, Grčija, in na Balkanu, z manjšimi populacijami v srednji Evropi. Pozimi se seli v južne predele, predvsem v Afriko, pa tudi v južno in jugovzhodno Evropo.
Habitat
Rjava čaplja naseljuje močvirja, jezera, rečne bregove, jarke, kanale in območja z gostim rastlinjem. Na nekaterih območjih, kot so riževa polja ali tropski obalni ekosistemi, je pogosto opažena, pa tudi na sušnih območjih, kot so Zelenortski otoki.
Prehrana
Prehrana rjave čaplje je zelo raznolika in vključuje predvsem ribe do velikosti 15 cm, pa tudi žuželke (kot so hrošči in kobilice), plazilce in manjše sesalce. Čaplja lovi ob mraku ali zori, včasih pa tudi čez dan. Lovijo predvsem v plitvih vodah, kjer stojijo mirno ali se zelo počasi premikajo, nato pa hitro napadejo plen.
Razmnoževanje
Rjava čaplja doseže spolno zrelost v prvem letu življenja. Običajno tvorijo monogamne pare. Gnezda gradijo iz rastlinja in vejic, pogosto na trstičju, če pa to ni mogoče, pa na drevesih. Gnezda so globoka 5–10 cm in široka 0,5–0,8 m. Samica običajno znese 5 jajc, ki so modrozelena in brez sijaja. Oba starša izmenično valita jajca, mladiči pa so gnezdomci in se po 10 dneh začnejo samostojno hraniti iz kljuna staršev. Po 40–50 dneh so sposobni leteti.
Populacija in ogroženost
Status ohranjenosti rjave čaplje je ocenjen kot „najmanj zaskrbljujoč“, saj njeno število še ne pada dovolj hitro, da bi bila uvrščena med bolj ogrožene vrste. V Evropi je njena populacija ocenjena na med 29.000 in 42.000 gnezdečih parov. Vendar je glavna grožnja za to vrsto izsuševanje in uničevanje njenih močvirskih habitatov, še posebej trstičevja. Podnebne spremembe bodo najverjetneje vplivale na njeno prihodnost, saj se bo območje razširjenosti vrste lahko zmanjšalo.
Prepoznavanje
Rjava čaplja je podobna sivi čaplji, vendar je manjša in bolj plašna. V Sloveniji je redka poletna ptica, vendar so v zadnjih letih pojavnosti na območjih reke Mure ali njenih mrtvicah vse pogostejše. Hrani se predvsem z ribami, vendar vključuje tudi druge plenilce, kot so dvoživke, plazilci in žuželke.
