Repaljščica (Saxicola rubetra)
Znanstvena klasifikacija
- Kraljestvo: Animalia (živali)
- Deblo: Chordata (strunarji)
- Razred: Aves (ptiči)
- Red: Passeriformes (pevci)
- Družina: Muscicapidae (muharji)
- Rod: Saxicola
- Vrsta: Saxicola rubetra
- Dvočlensko ime: Saxicola rubetra (Linnaeus, 1758)
- Ogroženost: Najmanj ogrožena (IUCN 3.1)
Opis
Repaljščica je majhna ptica pevka iz družine muharjev (Muscicapidae). Ima čokat videz, kratko telo in razmeroma kratek rep.
- Velikost: 12–14 cm
- Razpon kril: 21–24 cm
- Teža: 13–20 g
Obarvanost in razlike med spoloma
- Samec: Ima črno-rjavo glavo z izrazito belo nadočesno progo. Njegovo grlo in prsi so rdečkasto-rjave barve, ki proti trebuhu prehaja v umazano rožnato. Hrbtena stran je rumeno-rjava s črnimi pegami, rep pa je pri bazi bel in v letu dobro viden.
- Samica: Je svetlejša od samca, njena nadočesna proga je manj izrazita in svetlo rjava. Lica so rjavkasta, prsi pa svetlejše okraste barve.
- Mladiči: So podobni samicam, a imajo pegasto perje, ki jim pomaga pri kamuflaži.
Značilno vedenje
Repaljščica je pogosto videna, kako sedi na vrhu grma ali visoke steblike, od koder opreza za plenom. Njeno značilno vedenje vključuje:
- Pokončno držo, ko sedi na izpostavljenih mestih.
- Rahlo stresanje s kratkim repom.
- Hitro spustitev na tla, ko zazna plen.
- Melodično petje, ki vključuje posnemanje drugih ptičjih vrst.
Razširjenost in življenjski prostor
Repaljščica gnezdi v večjem delu Evrope in zahodne Azije ter prezimuje v podsaharski Afriki.
- Poleti (gnezditveni habitat): Najraje se zadržuje na odprtih travnikih s posamičnimi grmi, pašnikih, mokrotnih travnikih in gorskih traviščih.
- Pozimi (prezimovališča): Selitvena vrsta, ki prezimuje v podsaharski Afriki, južno do Zambije.
- Selitev: Na gnezdišča se vrača aprila, seliti pa se začne med avgustom in septembrom.
Razširjenost v Sloveniji
V Sloveniji gnezdi predvsem na:
- Ljubljanskem barju
- Cerkniškem jezeru
- Planinskem polju
- Ob reki Pivki
- V Vipavski dolini
- Na Banjšicah
- V zahodnih Julijskih Alpah
Populacija repaljščice v Sloveniji upada zaradi sprememb v kmetijski rabi tal.
Prehrana
Repaljščica je žužkojedec in lovi predvsem žuželke, kot so:
- Kobilice
- Muhe
- Gosenice
- Pajki
- Polži
- Črvi
Hrano lovi tako, da z visokega razgledišča hitro švigne proti tlom, ujame plen in se vrne na opazovalno točko.
Gnezdenje in razmnoževanje
Gnezdi na tleh, običajno v nizkem gostem rastju ali skritem pod grmovjem.
- Gnezdo: Majhna skodelica iz suhe trave in rastlinskih vlaken.
- Število jajc: 5–7 jajc, ki so turkizno zelene barve.
- Inkubacija: Samica vali jajca približno 13–14 dni.
- Skrb za mladiče: O mladičih skrbita oba starša. Mladi zapustijo gnezdo po 12–14 dneh.
- Število legel: 1–2 letno, odvisno od razpoložljivosti hrane.
Ogroženost in varstveni status
- Globalno je vrsta ocenjena kot najmanj ogrožena (LC), saj ima veliko populacijo.
- V Evropi gnezdi več kot 5,4 milijona parov, a se populacije v nekaterih državah zmanjšujejo.
- V Sloveniji je opredeljena kot močno ogrožena zaradi:
- Izginjanja naravnih travnikov
- Intenzivnega kmetijstva
- Prezgodnje košnje (pred sredino junija propade 90 % gnezd)
- Intenzivne paše
- Gnojenja, ki zmanjšuje raznovrstnost žuželk
Kako lahko pomagamo?
- Ohranjanje ekstenzivnih travnikov.
- Poznejša košnja (po sredini junija).
- Opuščanje gnojenja na mokrotnih travnikih.
- Vzpostavljanje naravnih mejic in grmovij.
Zaključek
Repaljščica je čudovita, a ogrožena vrsta travniških ptic, ki je v Sloveniji nekoč gnezdila v velikem številu, zdaj pa zaradi sprememb v okolju njena populacija upada. Ohranjanje njenega življenjskega prostora je ključno za njeno prihodnost.