Prosnik (Saxicola rubicola) je prelep in zanimiv ptič, ki ga pogosto najdemo v odprti kulturni krajini, kjer z njivami, mejicami, travniki in močvirji oblikuje pester mozaik habitatov. Zaradi intenzivne kmetijske obdelave in sprememb v okolju pa je ta vrsta ogrožena. Značilen je po svoji barvitosti in posebnem vedenju, ki ga lahko opazimo na različnih točkah svojega življenjskega prostora.
Splošni opis:
Prosnik je majhen ptič, velik 11-13 cm, ki se pogosto nahaja v kmetijskih krajih in odprtih prostorih, kjer si išče hrano, predvsem žuželke, majhne pajke in občasno semena. Je selivka, ki prezimuje v Afriki, medtem ko se poleti seli z juga proti severu Evrope, kjer je prisoten na mnogih območjih, zlasti na območjih z gostimi grmovji in nižjim rastlinjem.
Prepoznavnost:
Samci so zaradi svojih izrazitih barv zelo prepoznavni. Imajo črno glavo, črn tilnik (območje na vratu) ter opečno oranžno oprsje, ki je jasno izpostavljeno. Ovratnik okoli vratu je bel, medtem ko je grlo črno, kar daje ptici poseben kontrastni videz. Kljun je droben, tanek in črn, oči pa temne, prav tako črne. Peruti so temne, skoraj črne, vendar z vidnim belim pasom na ramenih, ki pomaga pri prepoznavanju v letu. Trtica je bela, rep pa temen, skoraj črn. Noge so tanke, dolge in črne.
Samice so precej manj barvite kot samci, vendar še vedno prepoznavne. Imajo rjavo barvo na glavi, hrbtu in perutih, ki so temno progasti. Ovratnik je manj izrazit, z le malo bele barve. Njihova spodnja stran je opečno oranžna, vendar manj poudarjena kot pri samcih, trtica pa je oranžnorjava in progasta.
Gnezdenje:
Prosnik je gnezdilec odprte pokrajine z bogatimi habitati. Njegovo gnezdo si najraje ustvari na tleh ali v grmičevju, zgrajeno iz vejic, manjših peres in mahu. Samica znese 5-6 svetlozelenih, rdeče lisastih jajc, ki jih vali sama približno 14 dni. Po izvalitvi mladih ptic oba starša skrbita za njih, dokler niso dovolj samostojni, kar običajno traja 14-15 dni. Mladostni osebki so rjavi z izrazito progasto obarvanostjo, zlasti na prsih, medtem ko imajo podrepni del svetlejši ton, trtica pa je rdečerjava.
Oglašanje:
Prosnik je tudi zelo zgovoren ptič. Njegovo oglašanje pogosto slišimo, ko sedi na izpostavljenih mestih, kot so vrhovi grmovja, veji ali bilki. Njegovo oglašanje se sestoji iz kratkih žvižgov „cviit“ in nekoliko bolj cvrčeče zvenečih, kratkih „štek-štek“. Petje je precej nežno, spominja na žgolenje škrjanca, pri čemer sledi daljšim pavzam med krajšimi, melodičnimi sekvencami.
Podobne vrste:
Prosnik je lahko zmeden z nekaterimi podobnimi vrstami, kot sta repaljščica (Saxicola rubetra) in pogorelček (Phoenicurus phoenicurus). Poleti je prosnik zelo prepoznaven zaradi svoje črne glave in belih oznak na vratu, medtem ko je pri drugih podobnih vrstah rep svetlejši ali ima različne vzorce. Pozimi je perje samca nekoliko svetlejše, z manj rdečine na prsih in manj izrazitim progastim vzorcem. Samica prosnika pa je veliko manj barvita od samca, z bolj nevtralnimi odtenki in manj kontrasta.
Habitat in selitev:
Prosnik je precej pogost v Sloveniji, z izjemo severozahodnega dela države. Med zimovanjem ga najdemo predvsem v Primorju, medtem ko so ptice, ki prezimijo pri nas, običajno tiste, ki so prišle iz drugih delov Evrope. V Sečoveljskih solinah in drugih mokriščih je mogoče opaziti ptice med pomladnim in jesenskim preletom, vendar pa lahko nekateri posamezniki ostanejo pri nas celo skozi zimo.
Pomen varstva:
Zaradi spremenjenih kmetijskih praks in degradacije habitata je prosnik vse bolj ogrožen, zato je pomembno, da ga ohranjamo z ukrepi za zaščito njegovih habitatov. Za zagotavljanje ugodnega varstvenega statusa te vrste so potrebni ukrepi, ki bodo omogočili ohranjanje pestrega in primernega okolja za gnezdenje in iskanje hrane.
Prosnik je s svojo barvitostjo in posebnim vedenjem resnično fascinanten ptič, katerega prisotnost v naši pokrajini daje dodaten pečat našemu naravnemu okolju.