Priba (Vanellus vanellus)
Splošno
Priba, znana tudi kot rjavi srakoper, je majhna pevska ptica iz družine srakoperjev (Laniidae). V Sloveniji je selivka, ki se spomladi vrača iz podsaharske Afrike. Najraje živi na odprtih območjih z grmovjem, visokimi travniki, mejicami in obronki gozdov. Pogosto jo opazimo na žicah ali vrhovih grmov, od koder preži na plen.
Videz
Samci in samice se po videzu razlikujejo.
Samec:
- Sivo-modra glava s črno masko čez oči (kot razbojnik).
- Rdečkasto-rjava hrbtna stran.
- Svetlejša spodnja stran, pogosto rahlo rožnata na prsih.
- Črn kljun, rahlo kaveljasto ukrivljen.
Samica:
- Manj kontrastna barva, brez izrazite maske.
- Rjavkasta zgornja stran, spodnja pa svetlejša s finimi prečnimi vzorci.
- Manj opazna od samca, kar ji pomaga pri gnezdenju.
Mladiči so podobni samici, a še bolj neizrazitih barv in s šibkejšim vzorcem.
Vedenje
Priba je znana po zanimivi lovski tehniki. Iz zasede napade žuželke, pajke, pa tudi manjše vretenčarje, kot so kuščarji, miši in manjše ptice. Posebnost srakoperjev je, da plen pogosto nataknejo na trne ali žice – to jim omogoča lažje trganje plena in shranjevanje hrane za pozneje.
Gnezdenje
- Gnezdi enkrat na leto, od maja do julija.
- Gnezdo si običajno zgradi v gosto grmovje ali nizko drevje.
- Samica izleže 4 do 6 jajc, ki jih vali okoli dva tedna.
- Mladiči ostanejo v gnezdu še približno 14 dni po izvalitvi, nato pa jih starša še nekaj časa hranita.
Razširjenost
Priba je pogosta v večjem delu Evrope, vključno s Slovenijo. V jeseni odleti na jug – v podsaharsko Afriko – kjer prezimi, nato pa se vrne spomladi, običajno konec aprila ali v začetku maja.
Ogroženost
Čeprav je bila nekoč zelo pogosta, v nekaterih delih Evrope število upada zaradi izgube primernega življenjskega okolja – zaraščanja travnikov, intenzivnega kmetijstva in uporabe pesticidov.