Polojnik (Himantopus himantopus)
Viteški stražar mokrišč s hoduljastimi nogami
Polojnik je eleganten in nezamenljiv ptič močvirij, ki že na prvi pogled izstopa z izjemno dolgimi, rožnato rdečimi nogami, zaradi katerih deluje, kot bi hodil na hoduljah. Njegovo telo je vitko in kontrastno obarvano – spodnja stran je umazano bela, medtem ko so krila in ramena temno obarvana, pri samcu črna, pri samici pa z rjavkastim odtenkom. Kljun je raven, tanek in črn, značilen za lov na drobne vodne živali. V letu ga zlahka prepoznamo po iztegnjenem vratu in nogah, ki močno štrlijo izza repa. Brez nog meri od 33 do 36 cm, noge pa dodajo še približno 15 cm.
Razširjenost in selitve
Polojnik je selivka s široko geografsko razširjenostjo – gnezdi v Evropi, Afriki in Aziji, posamezne podvrste pa živijo tudi v Ameriki, Avstraliji in celo na Havajih, zaradi česar ga uvrščamo med redke kozmopolitske ptiče. Evropske populacije prezimujejo v podsaharski Afriki, največ v Gani in Nigeriji. V Sloveniji se pojavi spomladi, najpogosteje od sredine aprila dalje.
Gnezdenje in življenjski prostor
Gnezdi na plitvih, preglednih vodnih telesih – tako sladkih kot brakičnih – kjer blatna ali peščena podlaga oblikuje nizke otočke. Gnezdo je preprosta vdolbina med rastlinjem ali na golih tleh, obložena s suhim rastlinskim materialom. Najraje gnezdi v skupinah do 15 osebkov. V Sloveniji so njegovi glavni gnezditveni habitati Sečoveljske soline, Škocjanski zatok in Ormoške lagune. Gnezdišče si običajno izbira v neposredni bližini hrane, ob vodi, ki je plitva in bogata z življenjem.
Prehrana
Njegova prehrana se sezonsko spreminja. V toplejšem delu leta lovi različne drobne vodne živali, kot so žuželke, njihove ličinke, paglavci, mladice rib in drobni raki. Ko je živalske hrane manj, uživa tudi semena. Hrano pobira iz plitve vode in mehke podlage s hitrimi, natančnimi gibi kljuna.
Družabnost in vedenje
Polojnik je družaben ptič. V času selitve se lahko združi v velike jate, tudi po več sto osebkov, v gnezditvenem času pa ostaja v manjših skupinah. Tako izraža svojo potrebo po varnosti in skupinski dinamiki. Samci so v tem času precej teritorialni in se pogosto bojujejo za najboljše gnezditvene lokacije.
Ogroženost in izzivi
Vrsta je občutljiva na nihanja vodne gladine, zlasti med valjenjem, saj poplave lahko uničijo gnezda. Izsuševanje močvirij in regulacija vodotokov dodatno zmanjšujeta primerna življenjska okolja. Kljub tem izzivom se je populacija polojnika v Sloveniji po prvem gnezdenju v Sečoveljskih solinah v 90. letih 20. stoletja povečala, kar nakazuje uspešnost varstvenih ukrepov.
Zanimivost
Slovensko ime »polojnik« izvira iz besede »poloj«, ki označuje izmenjaje poplavljeno in suho obrežje – točno takšno okolje, v katerem ta ptič najraje živi.