Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus)
Pogorelček je majhna ptica pevka iz družine muharjev (Muscicapidae). Zaradi svojih živahnih barv in značilnega oglašanja je prepoznavna vrsta v slovenski kulturni krajini, čeprav je njeno število v zadnjih desetletjih močno upadlo.
Osnovne značilnosti
- Velikost: Dolžina telesa znaša 13–14,5 cm, razpon peruti pa približno 22 cm. Ptica tehta med 11 in 23 g.
- Barva perja: Samec je zelo barvit, z belim čelom, črnim vratom in oranžno-rdečimi prsmi ter trebuhom. Rep in trtica sta rdečkasta, krila sivkasto rjava, letalna peresa pa imajo belo obrobo. Samica je manj živahnih barv, s sivkasto-rjavim perjem in rdečkasto trtico ter repom.
- Posebnost: Pogorelček pogosto trese z repom, kar je značilno vedenje te vrste.
Habitat in razširjenost
Pogorelček je selivka, ki prezimuje v podsaharski Afriki. Njegova selitvena območja vključujejo grmovnate pokrajine, bogate z žuželkami, pajki in drugimi majhnimi nevretenčarji. V Sloveniji se vrača v drugi polovici aprila, gnezdi pa v maju, juniju in juliju. Prednost daje starim visokodebelnim sadovnjakom, svetlim listnatim gozdovom in parkovnim območjem.
V zadnjih desetletjih je pogorelček v Sloveniji postal redek, predvsem zaradi izginjanja tradicionalnih kmetijskih krajin, vključno z visokodebelnimi sadovnjaki, ter uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu.
Gnezdenje
Pogorelček pogosto gnezdi v bližini hiš, v zidnih luknjah, tramovih, drevesnih duplih ali nameščenih gnezdilnicah. Gnezdo je sestavljeno iz mahu, korenin, trave in perja.
- Število legel: Dva zaroda letno
- Jajca: V prvem leglu samica izleže 5–7 jajc, v drugem pa 4–5. Jajca so zelenkasto modra in velika približno 18 x 14 mm
- Mladiči: So gnezdomci. Po dveh tednih zapustijo gnezdo, a jih starša še nekaj dni hranita. Mladi osebki so rjavi z oranžnim repom
Prehrana
Pogorelček se hrani predvsem z žuželkami in njihovimi ličinkami, pajki, črvi, polži in metulji. Jeseni si prehrano popestri z jagodičjem.
Oglašanje
Petje pogorelčka spominja na črnoglavega muharja. Pogosto poje z vrhov dreves ali anten. Klici vključujejo naraščajoče zvoke, kot so “hiit” ali “hiit-tek-tek”.
Podobne vrste
Najpogosteje ga zamenjajo s šmarnico (Phoenicurus ochruros), ki je prav tako rdečerepka. Samec šmarnice ima črni trebuh, medtem ko je trebuh pogorelčka oranžen. Samice obeh vrst so si bolj podobne, vendar je samica pogorelčka svetlejša, peščene barve.
Ogroženost in ukrepi za zaščito
Pogorelček spada med ogrožene vrste (E2). Njegovo število se zmanjšuje zaradi:
- preoblikovanja visokodebelnih sadovnjakov v nizkodebelne plantaže,
- kemičnih sredstev v kmetijstvu,
- degradacije prezimovališč v Afriki.
Za ohranitev vrste je ključno postavljanje gnezdilnic v sadovnjakih in svetlih listnatih gozdovih ter zmanjšanje uporabe pesticidov.
Ali ste vedeli?
- Pogorelček je ime dobil po svojih barvah, ki spominjajo na elemente ognja: belosivo kot pepel, črno kot oglje in oranžno kot žerjavico.
- To je ptica, ki se zgodaj oglaša – poje že ob 4. uri zjutraj.
- V preteklosti je bil pogorelček značilen prebivalec Gorenjske, zlasti v Zgornjesavski dolini, vendar ga zaradi sprememb v kmetijski krajini tam redkeje srečamo.
Razširjenost v Sloveniji
Največja gostota pogorelčkov je v Kozjanskem parku, ki je del omrežja Natura 2000, kjer z različnimi ukrepi spodbujajo ohranjanje te vrste.
Pogorelček ostaja simbol naravne dediščine slovenskih kulturnih krajin in pomemben kazalnik zdravja teh habitatov.