Plevica (Plegadis falcinellus) je ptica, ki spada v družino pevcov (Emberizidae), pogosto znana tudi kot zelenika ali rumena plevica zaradi svoje značilne barve. Gre za srednje veliko ptico, ki jo pogosto srečamo na travnikih, v kmetijskih predelih, ob robovih gozdov in v grmiščih. Plevica je pogost gost v evropskih državah, vključno s Slovenijo, kjer je običajna gnezdilka na odprtih travnikih.
Opis ptice
Plevica je srednje velika ptica, dolga približno 15 do 17 cm, z razponom kril med 24 in 29 cm. Ima precej robustno telo, kratka krila in kratki rep. Najbolj prepoznavna lastnost plevice je njen svetlo rumen trebuh in prsni del, kar je eden od ključnih prepoznavnih znakov.
- Samec plevice ima svetlo rumeno spodnjo stran telesa, ki se postopoma prehaja v olivno rjavo na hrbtu in na glavi. Njegova glava je svetlo rumena, z značilnim temnejšim črtastim vzorcem okoli oči, ki daje ptici »očala«. Samčeva peresa so na hrbtu rjavo-olivna, vendar so črtasti vzorci bolj izraziti v gnezditvenem obdobju, kar mu daje kontrasten videz.
- Samica je nekoliko manj izrazita in bolj zbledela od samca. Ima nekoliko bolj dolgočasne barve, s svetlo rjavimi in rdečkasto-rjavimi peresi, vendar je njen trebuh še vedno svetlo rumen. Samica ima prav tako črtasto glavo, vendar so črtasti vzorci manj izraziti kot pri samcu.
Prehrana
Plevica je predvsem rastlinojedka, čeprav poje tudi majhne žuželke in njihove ličinke, še posebej v gnezditvenem obdobju. Njena prehrana je sestavljena predvsem iz semen trav, rastlin in raznih žit. Poleti si pogosto pomaga z iskanjem različnih manjših insektov, ki so bogati v okolju kmetijskih površin in travnikov, kjer živi.
Med pozno pomladjo in poletjem se plevica prehranjuje predvsem z semeni različnih plevelov, kot so rman, detelja in druge rastline, medtem ko pozimi hrani predvsem semena trave in grmovnic.
Habitat
Plevica je ptica, ki jo običajno srečamo na odprtih travnikih, kmetijskih površinah, ob robovih gozdov, na pašnikih in v grmiščih. V Sloveniji je razširjena predvsem v nizkih in sredogorskih predelih, kjer se nahajajo travnate površine in obdelana polja. Pogosto jo lahko najdemo v okolici kmetijskih gospodarstev in v krajih, kjer so prisotni odprti travniki in rastišča plevelov. Rada gnezdi v grmovju ali nizkih drevesih, ki nudijo zaščito pred plenilci.
Gnezdenje
Plevica je gnezdilka, ki gnezdi na tleh ali v nizkih grmih. Samica gradi skrbno narejeno gnezdo iz suhe trave, korenin, listja in drugih naravnih materialov, ki jih poišče v svoji okolici. Gnezdo postavi v gostem grmičevju ali v nižjih drevesih, kjer je dobro zaščiteno pred morebitnimi plenilci.
Običajno zvali 3 do 5 jajc, ki so svetlo modra z rjavimi pikami. Incubacija traja približno 12 do 14 dni, samica pa inkubira jajca, medtem ko jo samec pogosto spremlja in varuje gnezdo. Mladiči so altricialni, kar pomeni, da se izvalijo brez perja in so popolnoma odvisni od staršev. Po približno 12 dneh začnejo mladiči zapuščati gnezdo, a ostanejo v bližini, dokler ne postanejo popolnoma samostojni.
Pesem in zvoki
Plevica je znana po svojem značilnem petju, ki je pogosto slišano iz grmovja in grmišč. Njena pesem je sestavljena iz serije melodijskih cvrčkov in klikov, ki se pogosto končajo z dolgim, piskajočim »tsirrrr«. Samec poje izključno v času gnezditv ene sezone, ko išče partnerja in označuje svoj teritorij. Pesem je zelo prijetna za uho, vendar se pogosto sliši, ko je ptica v dobrem razpoloženju in sončnem vremenu.
Sezonske migracije in razmnoževanje
Plevica je selivka, vendar se v Sloveniji običajno gnezdi le v poletnih mesecih. Selitev je povezana z iskanjem primerne hrane in bolj ugodnih klimatskih razmer v zimskih mesecih. Med zimo plevice migrirajo v toplejša območja, predvsem v južne dele Evrope.
Vendar pa se v zadnjih letih pri nekaterih plevicah, zlasti v bolj milih zimah, opazi tudi selitev na bolj lokalna območja, kar pomeni, da se ptice lahko v nekaterih letih odločijo, da bodo ostale v Sloveniji skozi zimo.
Ogroženost in zaščita
Plevica je v Sloveniji in številnih drugih evropskih državah dokaj pogosta ptica, vendar je njena populacija podvržena različnim spremembam v okolju. Zaradi intenziviranja kmetijske proizvodnje in širjenja urbanih območij je habitat plevice v nekaterih predelih Slovenije zmanjšan. Zlasti v mestnih območjih in predelih z manj zelenimi površinami se njeno število zmanjša, vendar se še vedno lahko srečamo z njenimi gnezdili v naravnih travnikih, ki so ohranjeni.
Plevica je precej odporna ptica, vendar so za njen obstoj ključnega pomena ustrezni življenjski prostori, kot so travniki, grmišča in območja, kjer lahko najde dovolj hrane in primerne kraje za gnezdenje.
Zaključek
Plevica je očarljiva ptica, ki je pogosto prisotna v odprtih krajinskih predelih Slovenije. Z njenimi značilnimi rumenimi barvami in prepoznavno pesmijo je ena izmed ptic, ki jo mnogi ljubitelji narave prepoznajo kot simbol poletja. Zaradi naraščajočih sprememb v kmetijstvu in izgube primernega habitata je še vedno pomembno, da ohranjamo travnike in naravna območja, ki omogočajo plevici, da uspešno gnezdi in preživi v naših krajih.