Pikasti martinec (Tringa ochropus)
Pikasti martinec je srednje velik pobrežnik, dolg od 21 do 24 cm, s krili razpona 41–46 cm. Zgornji del telesa je temno rjav do črn z izrazitimi belimi pikami, spodnji del pa snežno bel. Na glavi ima kontrasten vzorec – črna proga od kljuna do očesa in bela nad njo. Oči so črne, obdane z belo, noge zelenkaste.
Posebnost je njegov kratek, bel rep s tremi črnimi pasovi. V hoji zadnji del telesa rahlo “ziba”, kar je zanj značilno.
Značilnosti v letu:
- Bela trebušna stran
- Črnkasta spodnja stran kril
- Izrazita snežno bela trtica
- Kratek bel rep s temnimi črtami
Življenjski prostor:
Najraje se zadržuje ob močvirjih, jezerih, rekah, poplavljenih travnikih in vodnih jarkih. Je samotar, pogosto pa ga opazimo le, ko prestrašen odleti.
Gnezdenje:
Edini pobrežnik v Evropi, ki gnezdi na drevesih – v zapuščenih gnezdih drugih ptic (drozgi, šoje, vrane). Gnezdi aprila–junija na severu Evrope in Azije. Samica znese 2–4 jajca, ki jih vali okoli 3 tedne. Mladiči so begavci in jih večinoma vzgaja samec.
Prehrana:
Hranijo se predvsem z vodnimi nevretenčarji, občasno pa tudi z manjšimi ribami in rastlinsko hrano. S tankim kljunom lahko išče plen v blatu in med kamni.
Oglašanje:
Najpogosteje se oglasi med letom z značilnim:
„dlüeet-wiiit-wiiit“,
vznemirjen: „dik-dik-dik“ ali „tlip-tlip-tlip“,
petje: žvižgajoče, ponavljajoče fraze.
Razširjenost v Sloveniji:
- Redna prezimovalna vrsta
- Redko gnezdi, gnezdenje potrjeno le enkrat
- Pogosto na preletu vzdolž Mure in drugih rek
Podobne vrste:
- Močvirski martinec (Tringa glareola)
- Mali martinec (Actitis hypoleucos)
Ogroženost:
- Precej ogrožena vrsta
- Varstveni status: redka vrsta, vključena v varstvene ukrepe