Pepelasti lunj (znanstveno ime: Circus cyaneus)
Pepelasti lunj je manjša ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae), značilna po svojem lahkotnem in elegantnem letu ter prepoznavnem telesnem izgledu. To je ptica, ki jo lahko srečamo predvsem v odprtih krajinskih območjih, kot so travniki, polja, močvirja in druge vlažne ravnice.
Opis
Pepelasti lunj je manjši in vitkejši od sorodnih lunjev, kot je rjavi lunj, z dolžino telesa od 43 do 51 cm in razponom kril med 97 in 118 cm. Ima ozka, dolga krila, ki so značilna za vse lunje. Med letom so krila dvignjena nad horizontalo, kar omogoča ptici značilno jadralno letanje.
- Samci so prepoznavni po svetlo sivi barvi, z belim trebuhom in črnimi robovi perutnic ter dlanskih peres. Trtica je snežno bela, rep je dolg, vitek in siv. Njihova peresa na hrbtu so svetla, skoraj bele barve, z značilnimi črnimi obrobami na robu peruti.
- Samice so nekoliko temnejše in rjave po zgornji strani telesa. Njihov trebuh in prsi so svetlejši, prepleteni z rjavimi in belimi progami. Rep je temno rjav, prečno progast, z belimi konicami. Glava samice je tudi prepoznavna po kontrastnih ličnih črtah, ki spominjajo na obrazno masko, podobno sovam.
- Mladostni osebki so podobni samicam, vendar se od njih ločijo po temnejših krilih, bolj rumenkastorjavih spodnjih delih telesa in kontrastnih ličnih obrobah. Mladi samci v drugem letu imajo še vedno rjavkasto progast rep in perutnice, ki niso popolnoma sivi.
Razširjenost in življenjski prostor
Pepelasti lunj je selivka, ki v Evropi gnezdi predvsem v srednji in severni Evropi, pa tudi v vzhodni Aziji in severni Ameriki. Gnezdi na odprtih travnikih, njivskih površinah in močvirjih, zlasti v bolj vlažnih predelih. V Sloveniji je pepelasti lunj predvsem zimski gost, vendar se pojavlja tudi ob preletih, medtem ko gnezdenje pri nas ni bilo potrjeno. Pozimi je prisoten predvsem na Ljubljanskem barju, Cerkniškem polju in drugih območjih z ekstenzivno kmetijsko krajino.
Prehrana
Pepelasti lunj je plah in prilagodljiv lovec, ki išče svoj plen predvsem iz zraka. Hrani se z manjšimi sesalci, kot so miši, polhi in zajci, pa tudi s pticami, kot so jerebice in druge srednje velike ptice. Njegov način lova vključuje hitro preletavanje nizko nad tlemi, kjer išče plen, ki ga nato napade iz manjših višin.
Gnezdenje in vzreja
Pepelasti lunj gnezdi na tleh, v visoki travi ali grmovju, včasih tudi na obdelanih poljih. Gnezdo zgradi samica iz vejic in bilk, kjer nato izleže od 4 do 6 jajc. Po približno 30 dneh inkubacije se izvalijo mladiči, ki so sprva odvisni od matere za hranjenje, medtem ko jih samec oskrbuje s plenom. Mladiči zapustijo gnezdo, ko so stari približno 40 dni, vendar so še vedno nezmožni leteti, zato se skrivajo v okolici.
Oglašanje
Pepelasti lunj ima značilne opozorilne klice, ki so sestavljeni iz hitrih, skakajočih “čit-er čit-er…” ter žvižgajočega “kji-ee kji-ee” samice. Med paritvenim obdobjem se samci oglašajo z glasnim “kyeh kyeh kyeh”, ki spominja na klic kavke.
Ogroženost in varstveni status
Čeprav je pepelasti lunj široko razširjen, so v nekaterih delih Evrope njegove populacije ogrožene zaradi izgube primernega življenjskega prostora. Povečana intenzifikacija kmetijstva je vodila v zmanjšanje travniških območij in mokrišč, ki so ključna za preživetje te vrste. Kljub temu pa je pepelasti lunj zaradi svoje široke svetovne populacije uvrščen v rdeči seznam IUCN kot neogrožen, čeprav njegova populacija v Evropi upada.
Pepelasti lunj v Sloveniji
V Sloveniji je pepelasti lunj prisoten predvsem kot zimski gost. Njegovo število v zimski populaciji se giblje med 50 in 100 osebki, večina pa jih prezimuje na Ljubljanskem barju in Cerkniškem polju. V času selitve lahko preleti tudi večje dele države, vendar se na slovenskih tleh nikoli ni gnezdil. Zaradi pomanjkanja podatkov o ekologiji te vrste v Sloveniji so raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo začeli s projektom LIFE-IP NATURA.SI, ki vključuje spremljanje pepelastega lunja z uporabo telemetrije, da bi pridobili več informacij o tem, kje se nahajajo prezimovališča in kakšne so specifične potrebe vrste.
Podobne vrste
Pepelasti lunj je pogosto zamenjan z močvirskim lunjem (Circus pygargus) in stepskim lunjem (Circus macrouros), vendar je mogoče te vrste ločiti predvsem po razliki v velikosti, barvi perja in značilnem letu. Pepelasti lunj je večji in ima širša krila v primerjavi z močvirskim lunjem, medtem ko je stepski lunj večji in močnejši, z drugačno barvo in vzorcem perja.
Zaključek
Pepelasti lunj je fascinantna ptica z izjemnimi prilagoditvami na odprto krajino in specifičen način lova. Kljub temu, da je prisoten predvsem pozimi v Sloveniji, je pomemben kazalnik ohranjanja ekstenzivnih kmetijskih površin in mokrišč, saj so ti habitati ključni za preživetje vrste. Z večjim razumevanjem te vrste in njenih potrebščin bomo lahko izboljšali varstvo njenega življenjskega prostora in poskrbeli za njeno dolgoročno ohranitev v naši regiji.