Močvirski lunj (Circus pygargus) je vitka in elegantna ujeda, ki jo prepoznamo po dolgih, ozkih krilih in dolgem repu. Gre za najmanjšega predstavnika lunjev, ki se pojavljajo v Sloveniji, kjer ga večinoma opazimo le med preleti. Njegova dolžina znaša od 39 do 50 cm, razpon kril pa med 96 in 116 cm. Vrsta je znana po lahkotnem jadralnem letu, ki poteka nizko nad tlemi, medtem ko opreza za plenom.
Prepoznavanje
- Samec je značilno pepelnato siv po glavi, vratu, prsih in hrbtni strani. Zgornja stran njegovih kril je prav tako pepelnato siva, z izrazito črno črto na sredi peruti in črnimi konicami kril. Rep je siv, s širokimi rjavo sivimi progami ob straneh, medtem ko je trtica bela. Spodnja stran peruti je rjavo progasta, na trebuhu pa so opazne temno rjave črte, ki pri starejših samcih lahko popolnoma zbledijo, kar daje sivo-modrikast videz.
- Samica je svetlo in temno rjavo progasta, z belo trtico in vitkim telesom, ki ima izrazito ozka krila. Od samice pepelastega lunja jo loči temnejša črta na sredini zgornje strani peruti in nekoliko vitkejša oblika telesa.
- Mladi osebki imajo rjasto rjavo spodnjo stran telesa, ki ni progasta, medtem ko je hrbtna stran podobna kot pri samicah.
Življenjski prostor in gnezdenje
Močvirski lunj gnezdi na tleh, najraje v obsežnem trstišču, barju, travnikih ali v grmovnati pokrajini. Gnezdo, narejeno iz trav in vejic, postavita samec in samica skupaj, ki sta si pogosto zvesta vse življenje. Zaradi krčenja trstišč so ti ptiči začeli gnezditi tudi na žitnih poljih, kjer pa se soočajo z nevarnostmi, kot so pesticidi in mehanska obdelava tal.
Samica običajno znese 4–5 belih jajc s pegami, ki jih vali približno 33 dni. Po izvalitvi za mladiče skrbita oba starša, pri čemer mladi ptiči poletijo po približno 56 dneh. Mladi osebki so po videzu podobni samicam, vendar postanejo izrazito spolno značilni šele v drugem letu starosti.
Prehranjevanje
Močvirski lunj se hrani z majhnimi sesalci, pticami, plazilci in večjimi žuželkami. Med lovom jadra nizko nad tlemi, dokler ne opazi plena, nato pa se z iztegnjenimi nogami spusti nanj.
Razširjenost in selitve
Močvirski lunj je v Sloveniji redka vrsta, ki je opazna predvsem med spomladansko in jesensko selitvijo. Gnezdi predvsem v nižinskih močvirjih in trstiščih po Evropi, medtem ko zimo preživlja na prezimovališčih v Afriki. Pri nas ne gnezdi, vendar je njegov prelet v času selitve čudovit naravni pojav.
Ogroženost in varstvo
Zaradi izgube gnezditvenih habitatov, kot so trstišča in mokrišča, je močvirski lunj danes močno ogrožen. Številni pari so prisiljeni gnezditi na kmetijskih površinah, kjer jih dodatno ogroža pretirana uporaba pesticidov. Vrsta ima status Natura 2000 in velja za zelo ogroženo.
Zanimivosti
- Močvirski lunj ima zanimiv paritveni ritual, ki vključuje izmenjavo hrane v letu.
- Med nevarnostjo se oglaša z zvokom, podobnim “quek-ek-ek-ek”, medtem ko je med parjenjem njegov klic mehkejši in žvižgajoč.
Močvirski lunj s svojo graciozno pojavo in prilagodljivostjo kljub izzivom ostaja pomemben del ekosistema mokrišč.
