Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris)
Družina: trstnice (Acrocephalidae)
Red: pevci (Passeriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 13–15 cm
Opis vrste
Močvirska trstnica je majhna ptica pevka, dolga od 13 do 15 cm. Njeno perje je sivorjavo z rahlimi rdečkasto-rjavimi odtenki na krilih. Spodnji del telesa je svetlejši, sivo bel, grlo in trebuh pa izstopata zaradi čistejših barv. Očesna maroga in nadočesna proga sta dobro izraženi in značilni za to vrsto, zaradi česar se loči od podobne srpične trstnice (Acrocephalus scirpaceus). Noge so mesnato rdečkaste barve, kljun pa nekoliko krajši in širši kot pri drugih sorodnih vrstah. Njena repna peresa so stopničasta in zaobljena.
Razširjenost in življenjski prostor
Močvirska trstnica je pogosta poletna vrsta v Sloveniji, najbolj razširjena na severovzhodnem in osrednjem delu države. Najdemo jo v močvirnih območjih, kjer prevladujejo visoka vegetacija, kot so trstičevja, močvirski travniki, zelišča in visoko steblikovje. Gnezdi ob jarkih, ribnikih, mrtvicah, potokih in v bližini rek, pogosto v območjih z zlato rozgo in močvirskim osladom. Čeprav živi dokaj skrito, jo je zaradi glasnega petja pogosto mogoče opaziti ali slišati. Prezimuje v jugovzhodnih predelih Afrike.
Gnezdenje in razmnoževanje
Gnezdi od konca maja do začetka julija, pri čemer ima eno leglo na leto. Gnezdo splete med stebli rastlin, pogosto v vlažnih predelih. Material za gradnjo gnezda vključuje travne bilke, puh in mah. Samica znese 4–5 modrikasto do zelenkasto belih jajc z olivnimi lisami. Inkubacija traja približno 11–13 dni, pri čemer se oba starša izmenjujeta pri valjenju. Mladiči so gnezdomci, po 11 do 13 dneh od izvalitve zapustijo gnezdo. Močvirska trstnica je pogosto gostiteljica mladičev kukavice (Cuculus canorus).
Prehrana
Močvirska trstnica se hrani pretežno z nevretenčarji, kot so pajki, žuželke in njihove ličinke. Hrano nabira med trstičjem in visokimi zelišči, včasih tudi na tleh. Med gnezditveno sezono nabira hrano v bližini gnezda, da lahko čim hitreje nahrani mladiče.
Oglašanje
Petje močvirske trstnice je zelo melodično, zveneče in vključuje oponašanje glasov drugih ptic. Poje predvsem samec, pogosto iz izpostavljenih mest, kot so vrhovi stebel ali grmovje. Oglašanje vključuje kratke in ostre zvoke, kot sta “ček” ali “krr”. Prav zaradi svoje vokalne raznolikosti in sposobnosti imitacije drugih ptičjih vrst je močvirska trstnica ena najbolj prepoznavnih vrst trstnic.
Podobne vrste
Močvirska trstnica je po videzu zelo podobna srpični trstnici (Acrocephalus scirpaceus), vendar se razlikuje po krajši dolžini četrtega letalnega peresa, izrazitejši očesni progi in melodičnem petju, ki vključuje oponašanje drugih ptičjih vrst. Druge podobne vrste so rakar (A. arundinaceus), ki je večji in ima močnejši kljun, ter bičja trstnica (A. schoenobaenus), ki ima značilno svetlo progo nad očmi.
Selitev in ogroženost
Močvirska trstnica je selivka, ki se iz Slovenije seli v jugozahodno Afriko. Jesenska selitev doseže vrhunec avgusta, posamezni osebki pa se pri nas zadržujejo do oktobra. Spomladi se vrača v drugi polovici aprila in maju.
Vrsta je ogrožena zaradi izgube življenjskega prostora, predvsem zaradi osuševanja močvirij, intenzivnega kmetijstva in zmanjševanja populacij žuželk. Njena varstvena kategorija jo uvršča med potencialno ogrožene vrste.
Močvirska trstnica je dragocena in pomembna za biotsko pestrost, saj nas s svojim skrivnostnim življenjem in čudovitim petjem vedno znova očara.