Mlakarica

Mlakarica (Anas platyrhynchos)

Mlakarica je ena najbolj prepoznavnih, razširjenih in prilagodljivih vrst rac v Sloveniji ter širše. Je največja vrsta race, ki gnezdi pri nas, in dosega dolžino od 50 do 60 cm, medtem ko razpon njenih kril meri od 80 do skoraj 100 cm. Njena življenjska doba je impresivna – v naravi lahko doseže tudi do 20 let, v ujetništvu pa celo 30 let.

Značilnosti in prepoznavanje

Mlakarica spada med vrste z izrazitim sezonskim spolnim dimorfizmom. Samci so v svatovskem perju nezamenljivi: imajo rumen kljun, kovinsko zeleno glavo in vrat z belo obrobo, kostanjevo rjave prsi, svetlo sive boke in hrbet, črne, zavite repne peresa ter značilno kovinsko modro zrcalo na krilih, obrobljeno z belo in črno. Poleti, med menjavo perja, postanejo podobni samicam, vendar jih izdaja rumenkasto obarvan kljun.
Samice so varovalno obarvane – rjave z lisami in oranžno-črnim kljunom – kar jih ščiti pred plenilci, zlasti med valjenjem. Njihova krila, tako kot pri samcih, krasijo modra zrcala.

Življenjski prostor in razširjenost

Mlakarica se je odlično prilagodila različnim življenjskim razmeram. Gnezdi in živi na vseh vrstah celinskih vodnih površin, od rečnih poplavnih območij in jezer do parkovnih ribnikov v mestih. Čeprav je najraje blizu vode, lahko gnezdi tudi precej stran, na suhih travnikih in celo v urbanih naseljih. Najbolj ji ustrezajo plitvi, zamočvirjeni in z rastlinjem obkroženi predeli. V Sloveniji je splošno razširjena, zlasti v severovzhodnem delu in vzdolž Drave, kjer prezimi na tisoče osebkov.

Hranjenje in vedenje

Mlakarica je vsejedka, vendar njena prehrana v 90 % sestoji iz rastlinskih sestavin, ki jih dopolnjuje z nevretenčarji in drugimi majhnimi vodnimi organizmi. Hrano išče v vodi in na kopnem, pri čemer lahko preleti velike razdalje. Med hranjenjem je pogosto zabavna: ko se v vodi potopi za hrano, ji zadnji del telesa štrli navzgor. Čeprav se nerada potaplja, to zmore, zlasti v primeru nevarnosti.

Gnezdenje in razmnoževanje

Mlakarica je monogamna, a pari se občasno oblikujejo le za eno sezono. Samice začnejo gnezditi marca ali aprila. Gnezdo ustvarijo na tleh ali med rastjem, sestavljeno je iz bilk in obloženo s puhom. Značilno znesejo 7–17 jajc, iz katerih se po 28 dneh valjenja izležejo mladiči. Ti so takoj po rojstvu mobilni in jih mati hitro vodi v vodo, čeprav postanejo samostojni šele po dveh mesecih.

Razširjenost in status vrste

Mlakarica je razširjena po celotnem severnem delu poloble, vključujoč Evropo, Severno Ameriko in severno Afriko, pri nas pa velja za najpogostejšo vrsto race. Pozimi k nam priletijo tudi številne severne populacije, predvsem na nezamrznjene vodne površine. Kot prilagodljiva vrsta ni ogrožena, vendar se sooča z izzivi, kot so degradacija življenjskega prostora, hidromelioracije in pomanjkanje gnezditvenih območij.

Zanimivosti

  • Mlakarice dosegajo hitrosti leta preko 80 km/h.
  • Njihovo značilno kvakanje prepoznajo celo tisti, ki rac nikoli niso videli.
  • Samci so pozimi lahko zelo agresivni do samic, predvsem v paritvenem obdobju.

Mlakarica ostaja simbol vodnih ptic in narave blizu človeka, hkrati pa nas opominja na potrebo po ohranjanju naravnih habitatov.

Orodna vrstica za dostopnost