Okrajšan opis:
Menišček (Periparus ater) je najmanjša sinica, dolga 10,5–12 cm, s črno glavo, belo liso na tilniku in belimi licih. Hrbet je sivkast, prsi in trebuh so sivorjavkasti. Gnezdi v duplih nizko pri tleh ali v gnezdilnicah z majhno odprtino. Prehranjuje se z žuželkami, pajki in semeni iglavcev. Pogosto ga opazimo na iglavcih ali v jatah z drugimi sinicami.
Podroben opis:
Menišček (Periparus ater) spada v družino sinic (Paridae) in je najmanjša med njimi. Dosega dolžino 10,5–12 cm, razpon kril 17–21 cm in težo 8–10 g. Je prepoznaven po črni glavi, beli progi na zatilju, belih licih in dveh belih črtah na sivih perutih. Prsi in trebuh so nežno sivorjavkasti z rožnatim pridihom, hrbet pa sivkast do modrosiv.
Gnezdenje in zarod:
Gnezdi v duplih, štorih ali zidnih špranjah, pogosto v iglavcih. Gnezdo gradi iz mahu in ga nastelje s puhom, lišaji in volno. Samica znese 8–10 belkastih jajc z rdečimi pikami in jih vali približno 14 dni. Samec samico hrani, za mladiče pa skrbita oba starša. Mladi osebki poletijo po 17–20 dneh.
Življenjski prostor in navade:
Menišček naseljuje iglaste in mešane gozdove od nižin do gozdne meje. Pozimi ga pogosto vidimo na iglavcih, kjer išče hrano med luskami storžev, ali na krmilnicah. Prehranjuje se z žuželkami, pajki in semeni iglavcev. Je družaben, zunaj gnezditvenega obdobja se pridružuje jatam drugih sinic.
Oglašanje:
Oglaša se z visokimi, ostrimi žvižgi “cwii-cwii-cwii” ali “ci-tuit, ci-tuit”. Petje je tiho in hitro, sestavljeno iz melodičnih “cevi-cevi” ali “sit-ču, sit-ču”. Poje običajno z vrha drevesa.
Podobne vrste:
Podoben je močvirski sinici (Poecile palustris), gorski sinici (Poecile montanus) in čopasti sinici (Lophophanes cristatus), vendar je prepoznaven po beli lisi na zatilju in manjših dimenzijah.