Mali martinec (Actitis hypoleucos) – značilnosti in življenjski slog
Mali martinec je majhen in okreten pobrežnik iz družine kljunačev (Scolopacidae), ki živi ob različnih vodnih telesih. S svojo velikostjo, 18–19 cm dolžine in razponom kril 32–35 cm, je manjši od kosa. Prepoznaven je po sključeni drži, kratkem vratu, kratkih nogah in dolgem repu, s katerim med hojo značilno »utripa« z hitrimi, odsekanimi gibi. Njegov let je nizko nad tlemi ali vodo, z izmenjavanjem hitro frfotavih zamahov in drsenja z navzdol ukrivljenimi perutmi, na katerih je vidna bela prečna črta.
Videz in obarvanost
Zgornji del telesa (glava, hrbet, peruti in rep) je sivo- do umazanorjav s črnim vzorcem. Prsi in trebuh so snežno beli, ta belina se pred krili močno vzpenja proti hrbtu. Njegove temnosive oči prečka ozka črna črta, nad katero je svetlejša nadočesna proga. Kljun je srednje dolg, raven in temnosiv z nekoliko temnejšo konico. Noge so rumenkasto zelene. Mladiči so puhasti in varovalno obarvani s kombinacijo rjavih in belih lis, kar jim omogoča boljšo preživetje v naravi.
Prehrana
Mali martinec je podnevi aktiven vsejed, ki se prehranjuje z žuželkami, njihovimi ličinkami, pajki, polži, deževniki ter občasno s paglavci ali mladimi žabicami. Hrano pogosto išče v obrežnem mulju in na prodiščih.
Gnezdenje in mladiči
Gnezdi predvsem na prodnatih, peščenih ali skalnatih bregovih hitro tekočih rek, lahko pa si gnezdo uredi tudi v bližini jezer in v grmovju. Njegovo gnezdo je plitva kotanja, obložena z drobnim rastlinskim materialom. Jajca, običajno štiri, so rjava s temnimi pikami in so dobro prikrita v okolju. Vali jih večinoma samec ali izmenično s samico, valjenje traja do 22 dni. Mladiči so begavci in že kmalu zapustijo gnezdo. Poletijo pri starosti 18–20 dni, a jih še naprej spremlja eden od staršev.
Selitev in razširjenost
Mali martinec je selivka, ki gnezdi v Evropi in Aziji, prezimuje pa v Afriki in redkeje na atlantski obali zahodne Evrope. Konec marca se vrne na gnezditvena območja, konec julija pa se ponovno odpravi na selitveno pot. Zahodnoevropski martinci prezimujejo ob obalah Gvinejskega zaliva, vzhodnoevropski pa selijo tudi globlje v Afriko.
V Sloveniji je prisoten skozi vse leto, vendar le redko prezimuje v notranjosti. Bolj pogosto ga najdemo na območju Sečoveljskih solin, ob izlivu Dragonje ter na drugih obmorskih območjih, kjer se pojavlja predvsem med jesenskimi selitvami.
Ogroženost in varstvo
Mali martinec je v Sloveniji močno ogrožen gnezdilec. Na Rdečem seznamu ogroženih ptic je uvrščen kot prizadeta vrsta. Zaradi človekovih posegov, kot so regulacije rek, uničevanje prodnatih brežin in povečanje motenj med gnezdenjem, se sooča z izginjanjem primernih habitatov. Njegovo varovanje je ključnega pomena za ohranitev vrste v Sloveniji.
Zanimivosti
- Mali martinec pogosto »pozibava« telo pri hoji ali ko pristane na tleh, kar je njegova značilna gesta.
- Med glasovnimi izrazi so najpogostejši visoki žvižgi “twiii” ali serije jasnih visokih tonov, ki jih pogosto uporablja pri označevanju teritorija.
- Ta vrsta se med selitvijo lahko povezuje v večje skupine, kar omogoča opazovanje množic teh okretnih pobrežnikov med njihovimi selitvenimi postanki.