Mala bela čaplja ( Egretta garzetta) je srednje velika, vitka in elegantna ptica, ki sodi v družino čapelj (Ardeidae) in je znana po svoji popolnoma beli barvi ter rumenih stopalih, ki močno kontrastirajo s črnimi nogami. Odrasli osebki so dolgi od 55 do 65 cm, njihov razpon kril pa meri od 88 do 106 cm, kar pomeni, da je približno polovico manjša od podobne velike bele čaplje. Tehta med 350 in 550 grami, kar jo uvršča med manjše čaplje.
Značilnosti perja in telesa
Mala bela čaplja ima vitko telo, dolgo in ozek vrat ter izrazito bodalast kljun, ki je temno obarvan z rahlim sivkastim odtenkom na bazi. Perje te ptice je popolnoma belo skozi vse leto, z izjemo obdobja gnezdenja, ko se pojavijo podaljšana peresa na hrbtu, prsih in vratu, ki dajejo ptici še posebej elegantno podobo. V času parjenja se lahko koža med kljunom in očmi obarva v rdeče ali modro, kar je značilno za dvorjenje.
Noge in stopala
Noge so dolge in črne, medtem ko imajo stopala značilno rumeno barvo. Prehod med črnimi nogami in rumenimi prsti je zelo kontrasten in omogoča prepoznavanje te ptice v njenem naravnem okolju, še posebej v letu. Videz nog in stopal je ena od najbolj prepoznavnih lastnosti, ki ločijo malo belo čapljo od drugih podobnih vrst.
Habitat in prehranjevanje
Mala bela čaplja naseljuje različne mokriščne habitate, kot so obale plitvih jezer, rek, močvirja, riževa polja, soline, in poplavne travnike. Včasih se lahko pojavi tudi na njivah in pašnikih, kjer lovi hrano. Hrani se predvsem z ribami, dvoživkami, žuželkami, manjšimi raki, mehkužci ter drugimi vodnimi nevretenčarji. Ko išče hrano, je zelo aktivna, pogosto hitro teče po plitvih vodah, se obrača v vse smeri in zgrabijo majhen plen. Značilno je, da se pri iskanju hrane pogosto druži z domačimi živalmi, kot so govedo ali konji, saj ob njih pobira žuželke in druge manjše živali.
Razmnoževanje in gnezdenje
Mala bela čaplja gnezdi v kolonijah v bližini vodnih teles. Gnezdo običajno zgradi na drevesih ali v gosto razraščajočem se grmičevju ob vodah. Gnezda so narejena iz vejic, a so lahko tudi na tleh, zlasti v trstičjih. Samica običajno znese 4 do 5 modrikasto zelenih jajc, ki jih vali med 19 in 25 dni. Po izvalitvi mladiči ostanejo v gnezdu še nekaj časa, saj poletijo približno 40 do 45 dni po izvalitvi.
Razširjenost in selitev
Mala bela čaplja je selivka, ki se gnezdi v Evropi, Aziji, Afriki in Avstraliji, vendar se severne populacije pozimi selijo v toplejše kraje, predvsem v Afriko in južno Azijo. V Sloveniji se pojavlja ob obali, predvsem na območju Sečoveljskih solin, kjer je redna gostja med selitvami. Vendar v Sloveniji ne gnezdi. V toplejših krajih, kot so Španija ali južni del Afrike, mala bela čaplja ostane tudi čez zimo. Na območjih, kjer se gnezdi, pa je prisotna predvsem v pomladanskem in poletnem obdobju.
Oglašanje
Mala bela čaplja je v večini časa tiha ptica, vendar se v gnezditvenih kolonijah lahko sliši njeno oglašanje, ki je običajno sestavljeno iz kvakanja in žuborenja. Ko so ptice prestrašene ali kadar se pojavijo nevarnosti, pa lahko proizvajajo ostre alarmne klice.
Ogroženost in varstveni status
Vrsta je potencialno ogrožena, predvsem zaradi degradacije in izginjanja njenih življenjskih prostorov, kot so mokrišča in rečne obale, ki so pogosto izsušena za potrebe kmetijstva. Zmanjševanje mokrišč in onesnaževanje okolja ogrožata prihodnost te ptice, saj so ti habiti ključnega pomena za preživetje. Vendar pa v nekaterih delih Evrope in sveta male bele čaplje kažejo rahlo povečanje številčnosti.
Podobne vrste
Malo belo čapljo lahko zlahka zamenjamo z veliko belo čapljo (Ardea alba), vendar je to večja ptica z daljšim vratom in drugim načinom gibanja. Druga podobna vrsta je kravja čaplja (Bubulcus ibis), ki je nekoliko manj vitka in ima drugačen življenjski prostor, pogosto povezan z živalmi, kot so govedo.
Na splošno je mala bela čaplja izjemno elegantna in prilagodljiva ptica, ki se je sposobna uspešno prilagoditi različnim življenjskim prostorom in okoljskim spremembam, kljub številnim nevarnostim, ki ogrožajo njene habituse.