Kupčar (Oenanthe oenanthe), ptica velikosti domačega vrabca, velja v Sloveniji za redko vrsto, ki se zadržuje predvsem v goratih predelih, kot so Julijske Alpe, Karavanke in visoke kraške planote, nad drevesno mejo Snežnika. Poleg tega se pojavlja tudi na kraških košenicah ter kot preletnik v Sečoveljskih solinah, kjer ga lahko opazujemo spomladi in jeseni.
Fizični opis
Kupčar je prepoznavna ptica selivka z značilnimi sezonskimi spremembami v perju. Samec ima poleti pepelnato siv hrbet, tilnik in glavo, enotno črna krila in značilen črn pas, ki se vleče od črnega koničastega kljuna čez oči in se razširi proti tilniku. Njegovo grlo in prsi so okraste barve, ki prehajajo v bel trebuh, nad očmi pa ima izrazito belo progo. Jeseni in pozimi se njegov zgornji del obarva rjavo, peresa na krilih dobijo svetlorjave robove, črna očesna maska pa postane manj izrazita.
Samica ima podoben vzorec, vendar so njene barve bolj umirjene. Njena krila so temno rjava, hrbet, tilnik in glava pa rjavkasto sivi, brez izrazite črne maske. Noge so pri obeh spolih temno sive barve.
Prebivališče in gnezdenje
Kupčar gnezdi v odprtih, kamnitih pokrajinah z obsežnimi travišči, ločenimi s kamnitimi zidovi, ali na barjih. Gnezdo si gradi aprila in maja v razpokah skal, zidovih, med kamni ali celo v zajčjih brlogih. Iz mehkih materialov, kot so trava, mah in dlake, izdela gnezdo, kamor znese od 5 do 6 jajc.
Prehrana
Njegova prehrana vključuje predvsem majhne nevretenčarje, kot so žuželke, pajki, polži in deževniki. Kupčar svojo hrano običajno išče na tleh, pogosto na odprtih travnikih ali kamnitih območjih.
Selitev
Kot značilna selivka zimo preživi v Afriki. Spomladi in jeseni prečka Slovenijo, pri čemer na določenih območjih, kot so Sečoveljske soline, ostane tudi dlje časa. Preletniki so pogosto gnezditveno razpoloženi in včasih pojejo, vendar so njihova prava gnezdišča v visokogorju.
Stanje populacije
Evropska populacija kupčarja je trenutno stabilna, vendar na dolgi rok upada. V Sloveniji velja za redko vrsto, predvsem zaradi omejenega primernega življenjskega prostora. Najpogosteje ga lahko opazujemo med selitvijo ali v visokogorju, kjer gnezdi v manjših številkah.
Kupčar ostaja dragocen del slovenske naravne dediščine in simbol raznolikosti gorskih ekosistemov.