Kobiličar (Locustella naevia)
Splošne značilnosti
Kobiličarja pogosto slišimo prej, preden ga vidimo, saj ima prikrit življenjski slog in se rad skriva med vegetacijo. Je nevpadljiva ptica z olivno-rjavo zgornjo stranjo, prepredeno s temnimi progami, in rumenkasto belimi prsnimi ter trebušnimi peresi. Spodnja stran repa je značilno pikčasta, kar ga loči od drugih podobnih vrst. Njegova dolžina dosega 12,5–13,5 cm, povprečno tehta približno 13 gramov. Med pomembnimi določilnimi znaki je tudi svetlejša, komaj opazna nadočesna proga.
Petje in prepoznavnost
Najbolj prepoznaven je po monotonem cvrčečem petju, ki spominja na kobilico in traja tudi več minut. Oglašanje je podobno mehaničnemu zvonenju budilke, pri čemer glasnost niha glede na usmerjenost ptice. Petje se pogosto sliši ob somraku ali zjutraj in je ključno za določanje te vrste v naravi.
Habitat in življenjski prostor
Kobiličar gnezdi na vlažnih travnikih z visoko vegetacijo, ki so pogosto bogati s steblikami in zelišči, vendar ga vedno pogosteje najdemo tudi na suhih travnatih površinah, kot so gozdne jase in mlado rastje na posekah. Pomembno je, da območje ponuja skrivališča in ni pogosto moteno.
V Sloveniji gnezdi predvsem na Ljubljanskem barju in v severovzhodnem delu države. Drugod je redkejši. Izogiba se intenzivno obdelanim travnikom, kar ga dela ranljivega za spremembe v kmetijski rabi zemljišč.
Selitev in razširjenost
Kobiličar je selivka na dolge razdalje. Poleti gnezdi v večjem delu Evrope in Srednje Azije, medtem ko prezimuje v tropski Afriki. Med selitvijo ga lahko opazimo na različnih traviščih in močvirskih habitatih. V Sloveniji je redka gnezdilka in večinoma lokalno pogost le na območjih z ustreznim habitatom.
Prehrana
Njegova prehrana je pretežno sestavljena iz majhnih nevretenčarjev, kot so žuželke, pajki, polži in druge drobne talne živali. Pleni predvsem v nižjih slojih vegetacije, kar sovpada z njegovim prikritim življenjskim slogom.
Ekologija in pomen
Kobiličar je indikator biotske raznovrstnosti v travniških ekosistemih. Ohranjanje njegovih gnezdišč pomeni tudi izboljšanje življenjskih pogojev za številne druge živali, povezane z močvirskimi in travniškimi habitati. Njegova prisotnost je pokazatelj zdravih habitatov, ki jih ogrožajo intenzivno kmetijstvo, melioracije in prekomerna paša.
Varstvo in ogroženost
Kobiličar je zaradi svoje odvisnosti od specifičnih habitatov ranljiv za okoljske spremembe. Za njegovo ohranitev je ključno zagotoviti pozno košnjo travnikov, preprečevanje izsuševanja mokrišč in ohranitev naravnih, nespremenjenih habitatov. Zaradi intenziviranja kmetijske rabe in urbanizacije se njegova populacija ponekod zmanjšuje, kar ga umešča med vrste, za katere so potrebni načrtovani varstveni ukrepi.