Kobilar (Oriolus oriolus)
UVOD
Kobilar je ena izmed najbolj prepoznavnih ptic v Evropi, znan po svoji eksotični barvi, značilnem petju in skrivnostnem življenju. Ta ptica je selivka, ki spada v družino kobilarjev (Oriolidae).
TELESNE ZNAČILNOSTI
Kobilar je srednje velika ptica, dolga od 22 do 25 cm, s težo okoli 80 gramov, kar je podobno teži mobilnega telefona. Samec ima prepoznavno rumeno-črno barvo, ki je zelo bleščeča in izstopa med drugimi pticami. Samica in mladi osebki so nekoliko manj živahno obarvani, saj so zgoraj zelenkasto rumeni, spodaj pa so bledo rumeni in rahlo progasti. Imajo dolg, ukrivljen rdečkast kljun in črne peruti, ki so okrašene z rumenimi progami, rep pa je temen z rumenimi konicami na stranskih peresih. Kljun in kremplji so močni, saj so prilagojeni za lovljenje žuželk in uživanje sadja.
ŽIVLJENJSKI PROSTOR
Kobilarji živijo v listnatih gozdovih, parkih, vrtovih in drevoredih. Njihov življenjski prostor mora biti vsaj nekoliko toploljuben in presvetljen, saj ptica zahteva sončno svetlobo in toploto za uspešno življenje. Najpogosteje se naselijo v nižinskih in gričevnatih predelih, ki so zaščiteni pred močnimi vetrovi. Gnezda gradijo visoko v drevesih med dvema vejama, kjer samica zgradi gnezdo iz trave, mahu, listja, dlak in celo plastičnih trakov. Samica običajno izleže 3-5 belih jajc, ki so rahlo pikčasta, iz katerih se po 18-19 dneh izvalijo mladiči.
Kobilar je ptica selivka, ki se spomladi vrne iz svojih afriških prezimovališč v Evropo, v Slovenijo pa prispe konec aprila ali v začetku maja. Po koncu poletja, običajno v začetku septembra, pa odide na jug, kjer prezimuje v tropski Afriki, predvsem v ekvatorialnih in vzhodnih predelih.
PREHRANA
Kobilar se prehranjuje predvsem z žuželkami, ki jih lovi v zraku ali pa jih pobira z dreves. Poleg tega pa ne zavrne tudi sadja, zlasti jagodičja in zrelih sadežev v sadovnjakih, kot so češnje. Njegov kljun je prilagojen za lovljenje in uživanje teh virov hrane, saj je dolg in ukrivljen, kar omogoča učinkovito ulov žuželk in obdelavo sadja.
VEDENJE
Kobilar je precej skrit ptič, ki se redko pojavi v odprtih predelih, saj večino svojega časa preživi skrit v drevesnih krošnjah. Njegovo petje je zelo prepoznavno in se sliši kot »didlio« ali »dide-lio«, kar je pri samcih na začetku paritvene sezone zelo glasno in bogato. Kasneje v sezoni petje postane krajše in bolj žvižgajoče. Ponekod se oglaša tudi z vreščečimi klici, podobnimi tistim, ki jih oddaja šoja. Kobilarji so samotarske ptice, vendar se v času parjenja in hranjenja mladičev zberejo v manjše skupine. Selitveni vzorci kobilarjev so zelo natančni, saj se sredi pomladi vrnejo v Slovenijo, jeseni pa odletijo v Afriko.
VLOGA V NARAVI
Kobilarji imajo pomembno vlogo v ekosistemu, saj so lovci na žuželke, ki pomagajo uravnavati število insektov v svojih habitatih. Poleg tega se prehranjujejo s sadjem, kar pomeni, da prispevajo k razširjanju semen rastlin, saj pogosto zaužijejo plodove in jih izločijo na novih mestih. Povezava med kobilarji in ljudmi je predvsem kulturna, saj v mnogih kulturah simbolizirajo lepoto in naravno harmonijo. Njihovo petje je pogosto povezano z pomladjo in novim začetkom, zato imajo tudi simbolni pomen v različnih mitologijah.
ZANIMIVOSTI
Kobilarji so ena izmed najbolj barvitih ptic v Evropi. Samci so zaradi svoje živo rumene in črne barve pogosto označeni za “ptičje dragulje”. Največ možnosti za opazovanje teh ptic imamo, ko se hranijo z zrelim sadežem, še posebej češnjami. Kobilarji so znani po svojem značilnem petju, ki je pogosto prepoznavno in zelo glasno, zlasti na začetku paritvene sezone.
GROŽNJE IN VARSTVO
Kobilarji niso neposredno ogroženi, vendar v nekaterih predelih Evrope opažamo, da se njihova števila zmanjšujejo zaradi izgube habitatov, predvsem zaradi sprememb v kmetijstvu, krčenja gozdov in prekomerne urbanizacije. Zmanjšanje števila gnezdilnih mest pomeni tudi zmanjšanje možnosti za uspešno gnezdenje, kar lahko vpliva na dolgoročno ohranitev vrste. V Sloveniji je kobilar zaščitena vrsta, vendar je še vedno pomembno ohranjati primerne življenjske prostore, kot so gozdovi in zeleni pasovi v urbanih območjih.