Kačar (Circaetus gallicus)
Kačar je velika ujeda, znana tudi kot kačji orel ali gozdni kačar, ki spada v družino kraguljev (Accipitridae). Je predvidljivo prepoznaven po svoji močni telesni zgradbi in značilnem načinu lovljenja plazilcev. Njegovo ime izvira iz njegovega glavnega vira hrane, ki so predvsem kače, vendar se hrani tudi z drugimi plazilci, kot so kuščarji in žabe, včasih pa tudi z manjšimi sesalci in pticami.
Značilnosti
- Velikost in teža: Kačar je velika ptica, odrasle ptice dosežejo dolžino od 63 do 70 cm, razpon kril pa je med 185 in 195 cm. Teža ptice je od 1,5 do 2 kg, pri samicah je lahko nekoliko večja kot pri samcih.
- Barve in izgled: Na zgornji strani telesa ima kačar temno rjav odtenek, spodnja stran telesa pa je grahaste, rjavo-bele barve, z rjavimi konicami na krilih in vratu. Glava je precej velika, temno rjava, z svetlo voščenico in živo rumenimi očmi. Peruti so dolge, široke in oglate, med letom pa se upogibajo in ptica pogosto lebdi v zraku. Rep je dolg, širok in prečrtan s tremi ali štirimi temnimi prečnimi pasovi. Noge so sivo-modre, kremplji pa so črni.
- Življenjska doba: Kačarji živijo od 15 do 17 let, vendar je življenjska doba odvisna tudi od razmer v naravi in prisotnosti plenilcev.
Prehrana
Kačar se večinoma prehranjuje z kačami, a ne zanemarja tudi drugih plazilcev, kot so kuščarji, žabe in včasih manjših sesalcev in ptic. Kačarji se prehranjujejo tako, da med letom lebde z razprtim repom in upognjenimi perutmi, medtem ko iščejo plen. Ko opazijo žrtev, se hitro spustijo nanjo s široko razprtimi perutmi, kot padalo. Zaradi tega načina lovljenja je prepoznaven po svojem značilnem lebdenju v zraku. Da bi nahranili enega samega mladiča, morajo ujeti več kot 200 kač!
Razmnoževanje
Kačarji gnezdijo enkrat letno, običajno v aprilu in maju. Gnezda gradijo na drevesih, predvsem na nižjih drevesih v odprti pokrajini. Gnezdo je pogosto neurejeno in plitvo, sestavljeno iz suhljadi. Samica običajno znese eno belo jajce z raskavo lupino. Oba partnerja izmenično valita jajce od 42 do 45 dni. Ko se mladič izleže, ga hranita in skrbita zanj do približno 63–80 dni, ko je pripravljen za prvi polet.
Razširjenost in življenjski prostor
Kačarji so razširjeni v širokem območju, od Afrike preko južne in vzhodne Evrope do Indije. V Evropi jih najdemo v državah, kot so Portugalska, Španija, Francija, Italija, Grčija, Bolgarija, Romunija in na Balkanu. V Sloveniji so zelo redki in jih najdemo skoraj izključno na Primorskem. Kačarji živijo v odprtih, sušnih krajih z drevjem, ki ponujajo primeren habitat za njihove plazilce, predvsem v gozdnih in travnatih predelih.
Selitev
Kačar je selivka, ki se vsak dan premika iz enega območja v drugega. Poleti se preseli v podsaharsko Afriko, kjer preživi zimske mesece. V Evropo se vrne spomladi, običajno konec marca, ko začne z gnezdenjem. Ta dolgoročna migracija je del naravnega cikla kačarja in omogoča preživetje v različnih geografskih območjih, kjer so primerne razmere za lov na plazilce.
Način življenja
Kačar je aktivna predvsem podnevi in uporablja različne tehnike lova. Medtem ko je v zraku, pogosto drsi in jadra z iztegnjenimi perutmi, pogosto z nogami spuščenimi, da lahko hitro ujame svoj plen. Njegov način lebdenja je pogosto povezan z iščočim opazovanjem plazilcev in daje ptici precej značilen videz.
Oglašanje
Ko kačar izda svoje značilno oglašanje, zveni kot “jü-ok” ali “ijek-ijek”, kar spominja na oglašanje čaplje, ki se sliši kot “hro-ii”. To oglašanje je pogosto zaslišati v gnezdilnem obdobju.
Oskrba in zaščita
V Sloveniji je kačar zelo redek, vendar je pomemben del naravnega ekosistema, saj pomaga uravnotežiti število plazilcev. Zaradi svoje specializirane prehrane, ki vključuje kače, in svojega načina lova, ki vključuje lebdenje na določenih višinah, je kačar zelo specifična in zanimiva ptica. Zaslužil si je zaščito in pomoč, saj njegov življenjski prostor in habitat niso vedno ohranjeni, kar pomeni, da se število kačarjev zmanjša, zlasti v bolj urbaniziranih območjih.
Zaključek: Kačar je neverjetna ptica z izjemnimi lovskimi sposobnostmi in prilagodljivostjo na selitev. Ponekod je redka in se pojavlja samo v specifičnih habitatih, zato je zelo pomembno, da se zavedamo njenega pomena v naravi in nujnosti ohranjanja njenega življenjskega prostora.