Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix)
Grmovščica je majhna, vitka ptica pevka iz družine penic, dolga 11–13 cm in težka 6,4–15 g. Po telesni zgradbi je elegantna, z dolgimi, zašiljenimi krili – kar kaže na dobro prilagoditev za selitvene poti.
Njena barvna podoba je značilna:
- Hrbet: rumenkasto zelen
- Trebuh: bel
- Grlo: svetlo rumeno
- Nadočesna proga: široka in svetlo rumena, zelo izrazita
- Očesna lisa: temna, dobro vidna
- Noge: svetlejše, običajno rožnato-sive
Zaradi svoje barvne kombinacije in kontrastne obrazne maske jo je mogoče razmeroma zlahka ločiti od drugih penic, kot sta vrbji ali severni kovaček.
Razširjenost in življenjski prostor
Grmovščica gnezdi po večjem delu Evrope in osrednje Azije – razširjena je vse od Pirenejev do Urala, severno do južne Skandinavije in južno do Balkana, a je ni na skrajnem jugu Evrope in v najbolj severnih predelih.
V Sloveniji gnezdi v svetlih listnatih gozdovih, zlasti tam, kjer je dovolj podrasti in preplet krošenj. Najdemo jo do nadmorske višine okoli 1500 metrov, pogosto tudi v bukovih in mešanih gozdovih. Zadržuje se visoko v krošnjah, a gnezdo vedno zgradi na tleh.
Gnezdenje
Gnezdi enkrat letno, od maja do julija.
- Gnezdo: kroglasto, z bočnim vhodom, skrito med travami, mahom ali listjem.
- Jajca: 4–7 belih jajc s finimi rjavkastimi lisami.
- Valitev: okoli 13 dni; mladiči ostanejo v gnezdu približno 11–13 dni po izvalitvi.
Za mladiče skrbi predvsem samica, včasih pa pomaga tudi samec.
Prehrana
Grmovščica je pretežno žužkojedna. Hrani se z:
- majhnimi žuželkami,
- ličinkami,
- pajki in drugimi nevretenčarji.
Vse hrano pobira iz listov in vej, pogosto visoko v krošnjah.
Selitev
Je dolge selitve vajena ptica.
Jeseni se seli proti osrednji in zahodni Afriki, kjer prezimi.
Spomladi se vrača nazaj proti severu, in sicer zgodaj – že od konca aprila ali začetka maja. Na selitvi lahko dnevno preleti več sto kilometrov.
Petje in oglašanje
Ima dva zelo značilna glasovna izraza:
- Petje: hitro, cvrčeče »pit-pit-pitpitpitpt-t-t-ttt«, ki traja 2–3 sekunde in zveni kot hitro “šivljanje”.
- Klic: otožno, počasno “piüü-piüü-piüü”, ki se pogosto sliši samostojno.
Njeno petje je enostavno prepoznati med drugimi penicami, saj je bolj »ritmično in mehko« kot pri drugih podobnih vrstah.
Zanimivosti
- Grmovščica sodi med bolj pogoste gozdne pevke v srednji Evropi.
- Ker se zadržuje visoko v krošnjah, jo pogosteje slišimo kot vidimo.
- Je pomemben kazalnik zdravega gozdnega okolja z bogato podrastjo.
- Za razliko od nekaterih drugih penic je bolj vezana na gozd in manj na grmišča ali robove.