
Dolgoprsti plezalček (Certhia familiaris)
Družina: Certhiidae
Red: Passeriformes
Razred: Aves
Morfološke značilnosti
Majhna, ozka in prilagodljiva gozdna ptica (dolžina telesa: 12,5 cm; teža: 7–13 g), s prilagojeno telesno obliko za plezanje po deblih. Zgornja stran telesa je močno vzorčasto rjavo-siva s progastim vzorcem, ki posnema lubje dreves. Spodnja stran je čisto bela, brez rjavih bokov, kar jo ločuje od kratkoprstega plezalčka (Certhia brachydactyla). Ima dolg, navzdol ukrivljen kljun, dolg rep z otrdelimi peresi za oporo pri plezanju in izrazito belo nadočesno progo. Rep in peruti so temnejši, z belkastimi lisami na letalnih peresih.
Vedenje
Plezal v značilni spiralni liniji po deblih navzgor, pri iskanju hrane pogosto prehaja z drevesa na drevo z valovitim letom. Hrani se predvsem z žuželkami, pajki in njihovimi razvojnimi stadiji, ki jih pobira iz razpok v lubju, pozimi pa prehrano dopolni s semeni. Je stalnica, aktivna podnevi.
Habitatne preference
Naseljuje mešane in iglaste gozdove v kolinskem do montanskem pasu. Redkeje se pojavlja tudi v starih listnatih sestojih v nižinah. Prednost daje habitatom z zrelimi drevesi in grobostrukturirano skorjo. Pogosteje ga zasledimo v naravnih gozdovih, redkeje v enostavnih gospodarskih sestojih.
Razmnoževanje
Gnezditveno obdobje poteka od marca do junija. Gnezdišče je običajno skrito v naravni razpoki v lubju, pod odstopljeno skorjo, v razpoki debla ali pod odpadlimi vejami. Gnezdo je zgrajeno iz mahu, koreninic, pajčevin in perja. Samica izleže 5–6 jajc, inkubacija traja 14–15 dni, za mladiče skrbita oba starša, mladiči zapustijo gnezdo po 14–16 dneh. V sezoni lahko vzgoji dva zaroda.
Razširjenost v Sloveniji
Vrsta je v Sloveniji splošno razširjena, vendar predvsem v višje ležečih gozdnatih predelih. Pogostejša je v alpskem, predalpskem in dinarskem svetu. Redkejša oz. odsotna je v nižinah severovzhodne Slovenije in na Krasu. Njena prisotnost je odvisna predvsem od starosti gozda in strukturne kompleksnosti drevesne sestave.
Ločevanje od podobnih vrst
Najbolj podobna vrsta je kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactyla), ki se ločuje po:
- bolj rjavih bokih in rahlo rjavkasto obarvani spodnji strani,
- krajši in širši nadočesni progi,
- preferenci do nižinskih listnatih gozdov,
- značilno drugačnem oglašanju in petju.
Petje dolgoprstega plezalčka je višje, krajše in bolj enotono (“sii-sii-sii”).
Varstveni status
Varstvene zahteve: Ohranjanje starih, naravnih gozdov z raznoliko strukturo debel in prisotnostjo odmrlinj kot vira gnezdišč in hrane.