Črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis)
Značilnosti in prepoznavanje: Črnovrati ponirek je srednje velik ponirek, dolg 28-34 cm, z značilnim videzom, ki ga je enostavno prepoznati. V poletnem času je odrasli osebki odlično prepoznavni zaradi svoje temne barve in zlatih peres na ušesnem delu, ki mu dajejo značilen videz. Ima temno črn vrat in glavo ter rdeče oči. Telo je kostanjevo rjavo na bokih in trebuhu, medtem ko ima beli rep. Kljun je tanek, koničast, črn, rahlo navzgor ukrivljen, brez svetle pike na konici. Na vrhu glave je majhen čop, ki ga lahko privzdigne, medtem ko je v zimskem času njegov izgled nekoliko bolj skromnejši – lica in grlo so bela, vrat pa temno progast.
Habitat in razširjenost: Črnovrati ponirek je precej redek in pretežno selivski ptič. V Sloveniji je pogost predvsem v zimskem času, ko se pojavlja na večjih vodnih površinah, predvsem na morju in sladkovodnih jezerih, kjer pa gnezdi le zelo redko, predvsem na severovzhodu države. Vendar pa je na globalni ravni njegova razširjenost precej večja in obsega predvsem južno Evropo, Azijo in partsko Afriko. Življenjski prostor te vrste vključuje stoječe vode z bogato obrežno vegetacijo, kot so jezera, mrtvice, močvirja in močvirna območja.
Prehrana: Črnovrati ponirek se prehranjuje predvsem z vodnimi žuželkami, mehkužci, raki in drugimi vodnimi živalmi, ki jih lovi potapljajoč se pod vodo. Kot mnogi ponirki je odlični potapljač, ki lahko zlahka lovi plen na večjih globinah. V času gnezdenja se njegova prehrana pogosto osredotoča na žuželke in njihove ličinke, medtem ko pozimi lahko občasno preživi na ribah, če so v okolici.
Gnezdenje: Gnezdo črnovratega ponirka je iz rastlinskega materiala, ki ga oblikuje na vodi, nedaleč od obale. To je pogosto plavajoče gnezdo, ki ga lahko gradijo v kolonijah ali posamično. Samica običajno znaša 3-4 jajca, ki jih skupaj z moškim izmenično vali 19-23 dni. Mladiči so begavci, vendar jih pogosto “prevažajo” na hrbtu staršev. Mladostni osebki so podobni odraslim, vendar imajo rahlo rjavkasto obarvane lica.
Oglašanje: Oglašanje črnovratega ponirka je zelo značilno in lahko ga prepoznamo po ponavljajočem se “pü-iii” zvoku, ki je zelo glasen in nosilni. V zimskem času pa je oglašanje tišje ali pa ga sploh ni. Ko gnezdijo, lahko slišimo tudi žvižgajoče “wit” zvoke, ki so tipični za to vrsto. Dvorjenje je zelo izpopolnjeno, z različnimi gibi in dvoritvenimi rituali, ki vključujejo dvigovanje čopkov na glavi.
Ogroženost in varstveni status: Črnovrati ponirek je uvrščen na Rdeči seznam ogroženih vrst in spada med zelo ogrožene vrste v Evropi. Velike grožnje za preživetje te ptice predstavljajo degradacija in uničenje mokrišč, sprememba habitatov, ki jih ogrožajo onesnaževalci in nepravilna raba naravnih virov. V Sloveniji je črnovrati ponirek zaščiten, vendar je zaradi omejene razširjenosti in velikih groženj zanj treba izvajati nadaljnje varstvene ukrepe. Območja, kot so jezera in močvirja, so ključna za njihovo ohranitev, kar pomeni, da je treba zaščititi ta vodna telesa pred izsuševanjem in onesnaževalnimi dejavniki.
Podobne vrste: Črnovrati ponirek je pogosto zamenjan z nekaterimi drugimi vrstami ponirki, kot so zlatouhi ponirek (Podiceps auritus) in mali ponirek (Tachybaptus ruficollis). Zlatouhi ponirek ima podobne obarvanosti in čopke, vendar se razlikuje po obliki telesa in barvah vratu in glave. Mali ponirek je precej manjši in ima drugačen kljun ter drugačne barve na telesu.
Zaključek: Črnovrati ponirek je fascinantna ptica, ki je prilagojena za življenje v vodi, a kljub temu še vedno velja za ogroženo vrsto. Ohranjanje njegovih habitatov in zaščita mokrišč sta ključna za njegovo preživetje. Potrebno je še veliko raziskav in zaščitnih ukrepov, da bi preprečili nadaljnje upadanje te vrste.
