Splošne značilnosti in razpoznavnost
Črnoglavka (Sylvia atricapilla) je srednje velika ptica pevka iz družine penic (Sylviidae), velika približno 13–15 cm, s sorazmerno kratkim repom in zaobljenim telesom. Zelo značilna lastnost, po kateri jo zlahka prepoznamo, je barvna “kapa” na vrhu glave. Pri samcu je ta črna, pri samici pa rjavordeča. Perje po telesu je sicer pri obeh spolih sivkasto z rahlo toplejšimi odtenki pri samicah. Spodnji deli so svetlejši, skoraj belkasti. Kljun je tanek, raven in koničast, prilagojen prehrani z žuželkami. Črnoglavka ima precej neizstopajoče obnašanje, zato jo je težko opaziti, razen v času paritve, ko postane glasna in izrazito teritorialna.
Petje in oglašanje
Črnoglavka slovi kot ena najboljših pevcev med pticami v Evropi. Njeno petje je glasno, melodično, bogato z žvižgi in žgolenjem, pogosto z zaključnim “flavtastim” verzom, po katerem se razlikuje od drugih podobnih vrst, kot sta vrtna in pisana penica. Samci pojejo predvsem zjutraj in dopoldne, v času gnezdenja, da označijo svoj teritorij in privabijo samice. V primeru nevarnosti se oglašajo z ostrim, ponavljajočim se “čak-čak”, ki služi kot opozorilni signal.
Življenjski prostor
Je habitatni generalist, kar pomeni, da uspešno naseljuje zelo raznolika okolja. Najraje se zadržuje v gozdovih z bogato podrastjo, tako listnatih kot mešanih, pogosto pa tudi v grmovnatih predelih, parkih, vrtovih, živih mejah in celo v urbanih naseljih. Črnoglavka potrebuje predvsem zavetje grmovja za gnezdenje in dovolj hrane v obliki žuželk in plodov. V Sloveniji je splošno razširjena vrsta, ki se izogiba le najbolj visokogorskih območij, nad 1700 metrov nadmorske višine.
Gnezdenje in razmnoževanje
Gnezdo si zgradi v grmovju ali v spodnjem delu drevesa, pogosto v gosto zaraslih predelih. Je skledičaste oblike, spleteno iz trav, koreninic, mahu in pajčevine ter obloženo z mehkim materialom, kot so dlake in perje. Letno ima črnoglavka običajno dve legli. V posameznem zarodu samica znese 5–6 rjavkastobelih jajc s temnimi pikami. Valita oba starša, valjenje traja približno 11 dni. Mladiči so gnezdomci in ostanejo v gnezdu še okoli dva tedna po izvalitvi. Za njih skrbita oba starša tudi po izletu iz gnezda.
Prehrana in vedenje
Prehranjuje se pretežno z žuželkami, pajki in njihovimi ličinkami, zlasti v času gnezdenja, ko potrebuje visokoproteinsko hrano za mladiče. V jesenskem in zimskem času se prehranjuje tudi z jagodičevjem, kot so plodovi bršljana, gloga, robide in bele omele. Črnoglavka se giblje samotno ali v paru, zunaj gnezditvene sezone pa se občasno pridruži manjšim jatom mešanih vrst ptic. Je precej plašna ptica, ki se rada skriva v grmovju, zato jo je lažje slišati kot videti.
Selitev in pojavnost v Sloveniji
Večina evropskih črnoglavk prezimuje v Sredozemlju ali severni Afriki, a se vedno več osebkov odloča za prezimovanje bližje gnezdiščem, tudi v Sloveniji, še posebej na Primorskem. Črnoglavka se seli prek vzhodnega Sredozemlja, kjer je pogosto žrtev nezakonitega lova. Na selitvenih poteh jo nezakonito lovijo v mreže, še posebej v nekaterih južnoevropskih državah, kar predstavlja pomembno grožnjo tej sicer še vedno zelo razširjeni vrsti.
Ogroženost in varstvo
Čeprav črnoglavka velja za zelo številčno in prilagodljivo vrsto, jo uradno uvrščajo med potencialno ogrožene vrste. Glavne grožnje so izguba habitatov zaradi intenzivnega kmetijstva in urbanizacije, pa tudi nezakonit lov med selitvijo. Ker je pomembna tudi z ekološkega vidika kot naravni lovec na škodljivce in opraševalec, si zasluži ohranjanje primernega življenjskega okolja, zlasti v kulturni krajini.