Črna žolna (Dryocopus martius)
Opis in prepoznavanje
Črna žolna je največja vrsta žoln v Sloveniji in Evropi. Po velikosti je primerljiva s srako, saj v dolžino meri do 55 cm, njen razpon kril pa dosega 67–78 cm. Tehta približno 400 g. Obarvana je popolnoma črno, kar vključuje tudi rep in krila. Najbolj prepoznavna značilnost je rdeča “kapica” na glavi: pri samcu sega od čela do konca temena, pri samici pa le na zadnjem delu temena. Ima močan, svetel kljun z nekoliko temnejšo konico, ki je izjemno učinkovit za izdolbljanje dupel in iskanje hrane v lesu. Oči so svetle, vrat pa razmeroma tanek.
Življenjski prostor in razširjenost
Črna žolna prebiva v različnih tipih gozdov, predvsem listnatih, iglastih in mešanih. Za gnezdenje in prehrano potrebuje območja s starimi, debelimi drevesi, ki nudijo zavetje in vir hrane. Najdemo jo tudi na sredogorskih območjih, ob gozdni meji ter občasno v parkih in sadovnjakih. Čeprav gnezdi v gozdovih, je prilagodljiva in se pojavlja tudi bližje naseljem. Pri nas je celoletna vrsta, pogosteje prisotna v sredogorju in višje ležečih predelih.
Prehrana
Hrana črne žolne so predvsem lesne mravlje, ki jih lovi v lesu, in ličinke hroščev. S svojim močnim kljunom trka po drevesih, kjer razbija lubje in doseže ličinke v lesu. Pogosto jo najdemo pri kljuvanju poškodovanih ali odmrlih dreves, s čimer ima pomembno ekološko vlogo pri razgradnji lesa in uravnavanju populacije gozdnih škodljivcev.
Gnezdenje in skrb za mladiče
Duplo si črna žolna sama izdela v deblih starih dreves. Par ima običajno eno leglo na leto. Samica znese 4–5 belih, bleščečih jajc, ki jih oba starša valita 12–14 dni, pri čemer samca nekoliko bolj prevzema vloga valjenja. Mladiči ostanejo v duplu še 23–28 dni, dokler niso dovolj razviti za prvi let. Zanimivo je, da se že mladi osebki med seboj ločijo po obarvanosti rdeče kapice, kar omogoča prepoznavanje spola.
Oglašanje
Črna žolna ima med žolnami najrazličnejša oglašanja. Njeno najpogostejše oglašanje je glasen klic “kliii-eeh”, v letu pa proizvaja mehke, ritmične zvoke, kot so “pürrr-pürrr” ali “krrück-krrück”. Poleg tega je prepoznavna po močnem in hitrem bobnanju po lesu, ki ga je mogoče slišati tudi do štiri kilometre daleč.
Ogroženost in varstvo
Čeprav je črna žolna v Sloveniji pogosto prisotna, je zaradi svojih specifičnih habitatnih zahtev občutljiva na krčenje starih gozdov in spremembe v okolju. Zaradi njenega pomena za ekosistem je uvrščena med potencialno ogrožene vrste ter vključena v varstvene ukrepe pod programom Natura 2000.
Ekološki pomen
Črna žolna prispeva k naravnemu ravnovesju v gozdu. Njeno kljuvanje ustvarja gnezdilne prostore, ki jih po njeni uporabi naselijo številne druge vrste, kot so ptice, netopirji in žuželke. Poleg tega pripomore k zmanjšanju populacij škodljivcev, kot so lesne mravlje in hrošči.
Črna žolna je simbol starodavnih gozdov, kjer predstavlja ključni element gozdnega ekosistema in naravno lepoto naše dežele.