Črna štorklja (Ciconia nigra) je velika ptica selivka iz družine štorkelj (Ciconiidae), ki je razširjena od Evrope preko severne Azije vse do Tihega oceana ter na jugu Afrike. V primerjavi z belo štorkljo, ki je njena bližnja sorodnica, je črna štorklja bolj plašna in bolj vezana na mirna gozdna območja.
Opis
Črna štorklja je nekoliko manjša od bele štorklje. Njena dolžina telesa znaša od 90 do 105 cm, razpon kril pa doseže med 173 in 205 cm. Večino njenega telesa prekriva kovinsko lesketajoče črno perje z odtenki zelene, vijolične ali bakrene barve, odvisno od kota svetlobe. Njena spodnja stran, vključno s trebuhom in spodnjim delom repa, je snežno bela. Kljun, noge in koža okoli oči so živo rdeče barve. Mladi osebki imajo bolj motno, olivno-črno perje, njihove noge in kljun pa so sivkasto zeleni.
Kljub svoji velikosti je črna štorklja izjemno tiha ptica. Oglaša se redko, običajno s tihimi sikajočimi ali piskajočimi zvoki, na primer “ši-lu ši-lu”, in občasno tleska s kljunom.
Življenjski prostor
Črna štorklja gnezdi v odročnih, mirnih gozdovih, pogosto ob rekah, močvirjih in potokih. Gnezdo, ki je zgrajeno iz vej, postavi visoko v krošnjah visokih dreves. Njen življenjski prostor mora zagotavljati dovolj plitvih vodnih površin, kjer lovi plen, kot so ribe, dvoživke, plazilci, manjši sesalci in veliki insekti.
Razširjenost
Črna štorklja gnezdi v večjem delu Evrazije, kjer prevladuje zmerno podnebje. V Sloveniji je zelo redka gnezdilka, saj gnezdi le 40 do 60 parov. Najpogosteje jo najdemo v Krakovskem gozdu, na Ljubljanskem barju, pri Cerkniškem jezeru, v dolini Soteske pri Kamniku in ob Murski šumi. Med selitvijo jo lahko opazimo tudi na poljih, travnikih in celo nad naselji.
Pozimi črne štorklje selijo v toplejše kraje, predvsem v podsaharsko Afriko, pri čemer prečkajo Sredozemsko morje na ožinah, kot sta Bospor in Gibraltar. Nekateri osebki prezimijo v sredozemskih regijah, črne štorklje z Iberskega polotoka pa ostajajo na istem območju vse leto.
Gnezdenje in razmnoževanje
Gnezdenje poteka v spomladanskih in poletnih mesecih (maj–avgust). Samica v gnezdo znese do 5 belih jajc, ki jih izmenično vali s samcem približno 35 dni. Mladiči, ki so gnezdomci, poletijo po 63 do 76 dneh. Starša skrbno hranita mladiče, pri čemer plen prinašata v kljunih.
Značilnosti in vedenje
Črna štorklja ima odlične jadralne sposobnosti, saj uporablja termalne zračne tokove za dolge selitve. Leti z iztegnjenim vratom, kar jo v letu loči od čapelj, ki imajo vrat pokrčen. Njene oči so usmerjene naprej, okoli njih pa ima značilno rdečo obrobo. Med počitkom pogosto stoji na eni nogi, drugo pa spravi pod telo.
Ogroženost in varstvo
Črna štorklja je na IUCN rdečem seznamu uvrščena med najmanj ogrožene vrste, vendar je lokalno ogrožena zaradi uničevanja njenega naravnega habitata. Izsekavanje gozdov, širitev kmetijskih površin, gradnja jezov ter onesnaževanje vodnih habitatov predstavljajo glavne grožnje njenemu preživetju. V Sloveniji je uvrščena med ranljive vrste, vendar njena populacija zadnja leta počasi narašča. Ohranjanje mirnih, starih gozdov z velikimi drevesi je ključnega pomena za njen obstoj.
Črne štorklje uspešno gojimo tudi v živalskih vrtovih, kjer z nadzorovanim razmnoževanjem skrbimo za ohranjanje vrste. Ljubljanski živalski vrt je med tistimi, ki že vrsto let uspešno razmnožujejo črne štorklje.
Črna štorklja je simbol naravne dediščine, katere ohranitev zahteva trajnostne pristope k upravljanju gozdov in vodnih habitatov.