Čopasta sinica (Lophophanes cristatus)
Opis in prepoznavanje
Čopasta sinica je značilna po izrazitem črno-belem čopu, ki ga ima na glavi in ji je dal ime. Ta čop je pokončno štrleč, rahlo ukrivljen in ga ptica po potrebi zloži. Velika je 11–12 cm, razpon njenih peruti doseže približno 19 cm, njena masa pa znaša 10–13 g. Glava je sivkastobela s temno črno “ovratnico”, ki poteka od grla do hrbta, in črnima zaočesno in lično progo. Lica so rahlo marogasta, oči temnordeče. Hrbet in peruti so sivorjavi, trebuh in prsi bele ali rahlo kremaste barve, noge modrosive.
Čopasta sinica je edina evropska sinica s tako izrazitim čopkom na glavi, po katerem jo lahko zlahka ločimo od drugih sinic.
Življenjski prostor in razširjenost
Ptica naseljuje iglasti in mešani gozd z visokim deležem iglavcev, vključno z gozdovi borov in smrek, pa tudi večje parke z starimi drevesi. Z umetnimi zasaditvami monokultur iglavcev se je razširila tudi v smrekove nasade v nižinah ter borove gozdove na Krasu. Prisotna je po večjem delu Slovenije, manjkajoč le v obalnem pasu in nižinah na vzhodu.
V Evropi je splošno razširjena in lokalno pogosta. Običajno se giblje v gričevnatih predelih do visokogorja.
Gnezdenje
Čopasta sinica gnezdi od aprila do julija. Samica si duplo izdolbe v trhlih in starih deblih iglavcev, pogosto pa uporablja tudi obstoječa dupla, ki jih lahko zapustijo detli, ali pa zasede gnezdilnice. Gnezdo obloži z mahom, lišaji, travo in perjem. Izvaljeno število jajc je 4–8, pogosto lisastih, ki jih vali do 16 dni. Samček med tem časom samici prinaša hrano. Mladiči zapustijo gnezdo po 18–22 dneh, starša pa jih hranita še približno tri tedne.
Prehrana
Prehranjuje se z majhnimi žuželkami, njihovimi ličinkami, pajki, pa tudi z jagodami in semeni iglavcev, kot so smreke in borovci. Jeseni in pozimi se spusti na tla v iskanju semen in drugih plodov. Pogosto obišče krmilnice, kjer sprejme drobna sončnična semena, zdrobljene orehe in drobno mleto živalsko maščobo.
Vedenje in oglašanje
Čopasta sinica ni tako družabna kot nekatere druge vrste sinic, kot je dolgorepka, vendar je dokaj živahna. Njeno oglašanje je žvrgoleče in melodično, pogosto visokotonirano “zi-zi gürr” ali ščebetajoče “ci-ci-ci-ci-crrr”, ki ga je mogoče slišati v gozdu in parkih.
Ekološki pomen in status
Čopasta sinica pomembno vpliva na kroženje hranil v gozdnih ekosistemih, saj med prehranjevanjem odstranjuje žuželke in razširja semena. Čeprav trenutno ni ogrožena, lahko degradacija gozdov in izguba habitatov ogrozita njeno populacijo. Zaradi odvisnosti od iglavcev je lokalna razširjenost vrste močno vezana na razpoložljivost ustreznega habitata.
Čopasta sinica ostaja priljubljena med opazovalci ptic in pomembna članica ekosistemov gozdnih območij, kjer igra vlogo pri ravnotežju med plenilci in plenom.