Čopasta čaplja (Ardeola ralloides)
Opis vrste:
Čopasta čaplja je majhna vrsta čaplje, ki jo prepoznamo po svetlorjavi obarvanosti telesa, značilnem dolgem “čopu” na vratu in kontrastnem videzu v letu. Odrasli osebki dosežejo dolžino od 44 do 47 cm, z razponom peruti med 80 in 92 cm. Njihovo telo je svetlo rjavkasto, s temnejšimi progami na vratu in glavi. Krila so bela, še posebej v letu izstopa, saj perutni del daje čaplji videz svetlejših kril v primerjavi z rjavim trupom, ki je ptica v mirovanju. Rep je prav tako bel, kar prispeva k dramatičnemu kontrastu, ko čaplja vzleti.
Odrasli samci v času parjenja razvijejo dolga okrasna peresa na vratu, ki so izrazitejša in bolj opazna, kar daje ptici značilen videz. Kljun je dolgačkast, modrikasto-siv, z izrazito črno konico. Noge so v času paritve rdeče, medtem ko so izven obdobja gnezdenja rumenkasto-zelenkaste.
Mladostni osebki so videti nekoliko drugačni – imajo bolj rjavkasto obarvano perje, ki je izraziteje progasto, kar jih nekaj spominja na bobnarice ali mlade kvakače. Kljun je manj izrazito modrikast, noge pa so zelenkaste.
Ekologija in življenjski prostor:
Čopasta čaplja je selivka, ki gnezdi v mokriščih in močvirjih, kjer se pogosto nahajajo zamočvirjena jezera, trstičevje, grmičevje in drevesa. To so njeni glavni habitati za gnezdenje, saj se pari v manjših kolonijah. Izven obdobja gnezdenja je samotarska ptica. V Sloveniji je redna poletna in zimska gostja, vendar ne gnezdi, saj je preveč omejena z močvirnimi habitati, ki jih ponuja Slovenija. Največkrat jo opazimo med njeno selitvijo v aprilu in maju.
Njena prehrana je sestavljena predvsem iz ličink vodnih žuželk, a priložnostno lovi tudi manjše ribe, dvoživke, sesalce in rake. Čopasta čaplja lovi iz preže v trstičju, tik nad vodo, kar je značilno za to vrsto.
Gnezdenje:
Čopasta čaplja gradi svoja gnezda v majhnih kolonijah, kjer si lahko deli prostor z drugimi podobnimi vrstami ptic. Gnezdo se oblikuje iz suhih vejic, trstičevja in drugih rastlinskih materialov, ki jih gradijo na obrežnih drevesih, grmih ali neposredno v trstičevju. Samica običajno s 4 do 6 jajc, ki ima modrozeleno barvo in je prekrita z rjavimi lisami. Oba starša izmenično velja jajca približno 22 dni. Mladiči se izvalijo kot gnezdomci in za njimi skrbita oba starša.
Oglaševanje:
Čopasta čaplja se oglaša predvsem v času parjenja. Njeno oglaševanje je značilno za krakanje, ki spominja na “kerr”, “kerr”, kar je precej kratko in hrupno. Sicer pa pri letu niso zelo glasni, saj so bolj znani po svoji poti iz trstičevja.
Razširjenost in ogroženost:
Čopasta čaplja je razširjena po večjih mokriščih južne Evrope, kjer gnezdi predvsem v plitvih močvirjih in območjih, kjer je rastlinstvo dovolj goste in visoke, da ptica lahko gradi svojega gnezda. Poleti se seli v podsaharsko Afriko, kjer prezimi. V Sloveniji je redna selivka, vendar zaradi svojih specifičnih potreb po močvirnih habitatih ni pogosto prisotna. Na tem območju ni domača, vendar jo lahko opazimo v času spomladanske selitve, zlasti aprila in maja.
Vrsta je trenutno ogrožena zaradi izgube življenjskih prostorov pri onesnaževanju mokrišč, zaradi česar je pomembno, da se upoštevajo ukrepi za zaščito njenih habitatov.
Podobne vrste:
- Kravja čaplja (Bubulcus ibis)
- Mladi kvakači (Nycticorax nycticorax)
- Čapljica (Ixobrychus minutus)
Zaključek:
Čopasta čaplja je očarljiva in elegantna ptica, ki predstavlja pomemben del mokrišnih ekosistemov v južni Evropi in Afriki. Zaradi specifičnih habitatnih potrebščin v svoji selitveni naravi je potrebno zaščititi mokrišča, da bi omogočili preživetje te redke vrste tudi v prihodnosti.