Cikovt (Turdus philomelos)
Osnovne značilnosti
Cikovt je srednje velika ptica pevka iz družine drozgov (Turdidae). V dolžino meri 20–23 cm in tehta približno 68 g. Prepoznamo ga po rjavo-sivi zgornji strani telesa in svetli trebušni strani, posejani s trikotnimi ali srčastimi črnimi pegami. Njegova glava, hrbet, krila in rep so enotne rjavo-sive barve, belkast vrat, grlo in trebuh pa dopolnjujejo črne pege. Na bokih in notranji strani kril se pojavlja oker barva, ki dodatno poudari značilen videz.
Prepoznavanje
Cikovt je navadno težje opazen zaradi svoje varovalne obarvanosti in prikritega vedenja. Pogosteje kot po videzu ga prepoznamo po značilnem glasu “cik”, po katerem je dobil tudi slovensko ime. Njegovo petje, ki ga pogosto slišimo ob mraku, je melodično in raznoliko, sestavljeno iz žvižgov, ščebetanja in ritmičnega ponavljanja motivov. Zaradi kakovosti petja si je prislužil ljudsko ime “devetovižnik”.
Življenjski prostor
Cikovt naseljuje vlažne listnate in mešane gozdove z bujno podrastjo. Najdemo ga tudi v odprtih krajih z živimi mejami, na poljih s posameznimi drevesi, vrtovih in pokopališčih. Je prilagodljiva vrsta, ki lahko gnezdi tudi v urbaniziranem okolju, če ima na voljo grmovje ali drevesa za zavetje.
Prehrana
Cikovt je vsejedec, a z izrazito prilagodljivo prehrano glede na letni čas. Spomladi in poleti se prehranjuje z deževniki, polži, žuželkami in njihovimi ličinkami. Jeseni in pozimi, ko je živalske hrane manj, uživa raznoliko jagodičje in plodove. Znana značilnost cikovta je, da polžje hišice razbija ob kamenje, imenovano “cikovtovo nakovalo,” da pride do mehkih delov.
Razmnoževanje
Cikovt gnezdi od marca do junija, pri čemer lahko izpelje 2–3 legla letno. Gnezdo, oblikovano kot skodelica, spleta iz trave, vejic in listja ter ga znotraj utrdi z mešanico ilovice in iveri. Postavljeno je v grmu ali nižji krošnji drevesa, pogosto v bršljan ali srobot. Samica v povprečju znese 5 svetlomodrih jajc, posejanih s temnimi pegami, ki jih vali 12–13 dni. Skupaj s samcem skrbita za mladiče, ki zapustijo gnezdo po dveh tednih.
Selitev in razširjenost
Cikovti, ki gnezdijo v Sloveniji, so večinoma stalnice, čeprav manjše skupine prezimujejo. Jeseni jih okrepijo osebki iz severnih populacij, ki v Sloveniji prezimujejo ali si tu nabirajo moč za selitev v Sredozemlje. Gre za zelo pogosto vrsto pri nas, ki uspeva na različnih življenjskih območjih.
Ogroženost in varstvo
Cikovt pri nas ni ogrožen, vendar je občutljiv na nenadne padce temperatur, zlasti pozimi, kar lahko povzroči večjo smrtnost. Ohranjanje mešanih in listnatih gozdov z bujno podrastjo, kot tudi naravnih mej in travnikov, je ključno za dolgoročno stabilnost njegove populacije.
Zanimivost
Njegovo petje se ponaša z umetniško kvaliteto, kar ga uvršča med najbolj cenjene pevce med pticami. Značilen motiv svojega petja rad ponavlja in ga vpleta v napev, kar ustvarja raznoliko in prepoznavno melodijo.