Belolična čigra ( Chlidonias hybrida ) je srednje velika ptica iz družine čiger, ki se obnaša s prepoznavnim videzom in značilnimi življenjskimi navadami. Zaslovela je zaradi svojega elegantnega videza, prepoznavnega belega trebuha, črnega peresa in specifičnega vedenja ob vodi.
Značilnosti videza
Belolična čigra je ptica, ki doseže dolžino telesa od 25 do 30 cm in ima razpon kril okoli 60 cm. Ima značilno dolg in tanek, rahlo zakrivljen kljun, ki je črno obarvan in precej dolg v primerjavi z njenim telesom. Njene noge so relativno kratke in rdeče obarvane. Najbolj prepoznavna lastnost je njena obarvanost. Ptica ima belo spodnjo stran telesa, zlasti trebuh, katerega belina je še posebej izražena v kontrastu s temnim zgornjim delom telesa. Na hrbtu ima temno sive ali črne peruti, medtem ko je glava črna z izrazitim belim črtastim vzorcem okoli oči. Ptica ima tudi majhen bel ščitnik na vratu, ki se lahko spominja na glavni trak, kar je še ena od njenih prepoznavnih značilnosti. Samice so v večini primerov nekoliko manj izrazite v kontrastu barv kot samci, vendar so še vedno prepoznavne.
Habitat in porazdelitev
Belolična čigra je ptica, ki se najpogosteje pojavlja v bližini vodnih teles, kot so jezera, mokrišča, reke in presihajoča jezera. To pomeni, da gnezdi v kolonijah na tleh ali na plavajočih otokih iz trstičja in drugih vodnih rastlin. Na splošno je priljubljena v močvirnih območjih z gosto rastlino in v bližini stoječih voda, kjer so primerna gnezdišča.
Gnezdi v večini Evrope in Azije, vključno z Veliko Britanijo, Skandinavijo in vzhodno Evropo. V Sloveniji jo lahko opazimo predvsem na večjih jezerih in močvirjih, kjer so primerna gnezdišča. V času selitve je pogosto opaziti belolične čigre tudi na različnih vodah v notranjosti države.
Prehrana
Belolična čigra je vodna ptica, ki se hrani z majhnimi ribami, žuželkami, njihovimi ličinkami, drugimi vodnimi nevretenčarji ter malimi raki. Prehranjevanje se običajno izvaja med letom, ko ptica lovi plen na vodi z značilnim “skokovitim” lovom. To pomeni, da občasno s krajšimi “skoki” v vodo zgrabi žrtev. Ptica tudi plava in pogosteje lovi bližje površini vode. V tem procesu pomaga njen dolg, rahlo zakrivljen kljun, ki je izjemno primeren za lov na drobne živali, skrite v vodi.
Gnezdenje in razmnoževanje
Belolične čigre so kolonialne ptice, ki gnezdijo v večjih skupinah na ustreznih območjih z visokim rastlinstvom, kot so močvirja, lagune ali trstičje. Gnezdo si običajno postavimo na tleh, med rastlinami, ali na plavajočih otokih, če je to mogoče. Za gnezdenje je značilno, da samica običajno znese 3 do 4 jajca, ki so rahlo rjavi ali olivni barvi s temnimi lisami. Inkubacija je trajala približno 3 dni, potem pa se mladiči izležejo in so sprva zelo odvisni od staršev. Mladice so gnezdomci, to pomeni, da zapustijo gnezdo takoj po izvalitvi, vendar še vedno ostanejo blizu.
Gnezdi običajno v času maja in junija, vendar je čas gnezdenja odvisen od vremenskih razmer, in ko se mladice izvalijo, jih starši hranijo z majhnimi ribami in drugimi vodnimi organizmi, ki jih najdejo v bližini. Starši običajno ostanejo z mladimi še nekaj tednov po gnezdenju, preden se razpršijo na različno območje.
Ogroženost in zaščita
Belolična čigra je sicer prisotna v mnogih delih Evrope in Azije, vendar je zaradi sprememb v življenjskem prostoru, kot je sušenje mokrišč, onesnaženje vodnih teles in prekomerni ribolov, število teh ptic. Zaradi tega so njena gnezdišča in življenjski prostori vedno bolj ogroženi. V mnogih državah so bili sprejeti ukrepi za zaščito njenih habitatov, predvsem s poudarkom na obnovi mokrišč in zaščito naravnih vodnih območij.
V Sloveniji je belolična čigra zaščitena vrsta, in drugačni projekti, ki se ukvarjajo z ohranjanjem mokrišč in izboljšanjem habitata za vodne ptice, tako ključnega pomena za zagotavljanje ohranjenosti te vrste.
Zaključek
Belolična čigra je elegantna vodna ptica, ki obvlada življenje na vodi, tako pri lovu kot pri gnezdenju. Zaradi svojih specifičnih barv in lepih življenjskih navad je priljubljena med opazovalci ptic. Vendar pa se mora soočiti z vedno večjimi izzivi zaradi uničevanja habitatov, zato je pomembno, da se ohrani primerno območje, kjer lahko še naprej gnezdi in preživi svoje selitve.