Beloperuta čigra (Chlidonias leucopterus) je vrsta ptic iz družine čigr, ki se odlikuje po svojih specifičnih telesnih lastnostih, vedenju in življenjskem slogu. Gre za malo vodožival, ki jo pogosto najdemo ob jezerih, močvirjih in drugih vodnih telesih, kjer preživi večji del leta. Beloperuta čigra je znana po svoji prepoznavni barvni shemi in načinih gnezdenja ter migracije.
Telesne značilnosti
Beloperuta čigra je srednje velika čigra, ki doseže dolžino od 24 do 28 cm, z razponom krila, ki meri med 60 in 65 cm. Ima značilno belo perje, po katerem je tudi dobila ime. Njeno perje je belo, vendar z zelo prepoznavnim kontrastom črnih, temnih barv na krilih in vratu. V spomladanskem in poletnem obdobju je odrasla ptica črn hrbet in temen del glave, z belim spodnjim delom telesa. Noge so rdeče do oranžne barve, kljun je tanek in rdeč, pri tem pa je značilno za ptico, da je njen kljun koničast, kar je značilno za ptice, ki se hranijo z ribami in drugimi vodnimi organizmi.
Samci in samice so podobni v videzu, vendar lahko pri samicah opazimo nekoliko bolj zatemnjen in manj kontrasten vratni del. Mladiči so sprva temnejši, z bolj porjavelo obarvanimi peresi, vendar se sčasoma prebarvajo v značilne bele in temne vzorce.
Ekologija in prehrana
Beloperuta čigra je pretežno mesojeda ptica, ki se hrani z različnimi vodnimi organizmi, predvsem ribami, vodnimi žuželkami, dvoživkami in manjšimi vodnimi organizmi, kot so raki in školjke. Njena prehrana je odvisna od sezone razpoložljive hrane. V sezoni, ko so vode bogate z ribami, beloperuta čigra pogosto opazuje vodo in išče plena, ki ga nato ujame s hitrim potapljanjem. Ima izjemne plavalne sposobnosti in se pogosto hrani tako, da potopi del telesa v vodo in tako ujame žrtev. Čigra je zelo spreten letalec, ki pogosto lovi plavajoče ribe med letom, saj je njeno letenje hitro in spretno.
Habitat v razširjenosti
Beloperuta čigra je vrsta, ki je tesno povezana z vodnimi ekosistemi, predvsem močvirji, jezeri, rekami in obalnimi območji z rastlinami, kot so trstičevja, trsti in močvirni travniki. V svojem naravnem okolju preživi večji del leta, vendar je pri nekaterih populacijah opaziti tudi selitvene vzorce. V Evropi in nekaterih predelih Azije gnezdijo v poletnih mesecih, v zimskem času pa migrirajo na jug, predvsem v tropske predele Afrike.
Njihova prisotnost je pogosto povezana z vodnimi habitati, kjer je dovolj hrane in varnega prostora za gnezdenje. Beloperuta čigra se pogosto pojavi v obsežnih mokriščih in drugih vodnih območjih, kjer je bogata vegetacija, kot so močvirja in obrežna območja. V nekaterih regijah, kjer so takšni habitati ogroženi zaradi človeškega posega (npr. odvodnjavanje močvirij), so čigre izpostavljene zmanjšanju habitata, kar vpliva na njihovo populacijo.
Gnezdenje in razmnoževanje
Beloperuta čigra gradi svoja gnezda v trstišču ali drugih vodnih rastlinah, kjer pogosto izbira zapuščene gnezde drugih ptic ali pa gnezdi na plavajočih rastlinah. Gnezdo je običajno sestavljeno iz manjših rastlinskih delcev in je nameščeno na vodi, da je varno pred plenilci. Samica običajno znese od 3 do 4 jajca, ki tako v začetku bledi v rahlo barvi, a se sčasoma spremeni v temnejše. Samica in samec izmenično velja jajca, običajno okoli 18 do 20 dni. Mladiči so gnezdomci, kar pomeni, da so takoj po izvalitvi sposobni zapustiti gnezdo in preživeti v vodi, kjer se naučijo plavati in loviti.
Gnezdilišča beloperut čigr so običajno locirani na območjih z gosto vegetacijo, kjer imajo ptice ustrezno zaščito pred plenilci. Mladostni osebki so najprej bolj prepoznavni po svetlejši obarvanosti, vendar kmalu razvijejo značilne vzorce in se vključijo v odraslo jato.
Oglašanje
Med gnezdenjem in v času migracije je oglašanje beloperut čigr lahko zelo značilno. Imajo glasne, hitre in visoke zvoke, s podobnim klikom ali klicem, ki jih izgovarjajo med letom. Samci in samice pogosto komunicirajo z različnimi zvoki, ko so v gnezditvenem območju, in se oglašajo predvsem med lovom ali iskanjem partnerja. Njihov glasni, visoki klic je lahko zelo značilen za lokalne populacije teh ptic.
Ogroženost in varstvo
Beloperuta čigra je trenutno v Evropi uvrščena med vrste, katerih populacija ni kritično ogrožena, vendar se sooča z nekaterimi grožnjami zaradi izgube habitata in onesnaženja vode. Zaradi selitev in vpliva na spremembe v ekosistemih, zlasti odvodnjavanja mokrišč, lahko v nekaterih predelih doživijo drastičen upad populacije. V evropskih državah je zaščitena kot del ptičje direktive EU, ki pomaga pri ohranjanju naravnih habitatov za vodne ptice.
Podobne vrste
Beloperuta čigra je pogosto zamenjana z drugimi čigrami, predvsem z rdečoperuto čigro ( Chlidonias leucopterus ), ki ima podobnost v barvnih vzorcih, vendar se razlikuje po tem, da je njeno perje v letu pogosto rdeče ali oranžno obarvano. Tudi druge vrste čigr, kot je črna čigra ( Chlidonias niger ), imajo podobne habitatne zahteve, vendar se lahko uporabijo po barvnih vzorcih in načinu oglaševanja.
Zaključek
Beloperuta čigra je čudovita in prilagodljiva ptica, ki je prepoznavna po svoji belini in temnih kontrastih na krilih. Njen življenjski prostor je povezan z vodnimi habitati, kjer je sposobna preživeti zaradi svoje spretne tehnike lovljenja in gnezdenja v zaščitenih območjih. Kot selitvena vrsta je ključna za ohranjanje ekosistemov, vendar se sooča z izzivi zaradi človeškega posega v naravo.
