Navadna čigra ( Sterna hirundo ) je ptica iz družine čigr, znana po svojem elegantnem videzu, hitrem letu v značilnem življenjskem okolju v bližini vodnih površin. Navadna čigra je ena najbolj prepoznavnih vrst čigr, ki jo pogosto srečamo v Evropi, Aziji in delih Afrike, zlasti v bližini morij, rek in jezer.
Značilnosti videza
Navadna čigra je srednje velika ptica, dolga približno 33–36 cm, z razponom kril okoli 75–85 cm. Njeno telo je vitko, kar omogoča izjemno hitro letenje. Glava je majhna in ima črno obarvan vrh ter značilen bel obraz. Pod vratom in na prsih je bela, kar se nadaljuje skozi trebuh, medtem ko ima na hrbtu in krilih temno sive ali črne peruti, ki tako rahlo svetlejše na spodnjem delu telesa. Na samcih so črne lise na glavi in prsih bolj izrazite kot pri samicah. Kljub temu so spolne razlike pri navadnih čigrah pogosto manj opazne.
Njena najprepoznavnejša lastnost pa je dolga, zašiljen kljun, ki je rdeče-oranžen in rahlo ukrivljen, ter noge, ki so prav tako rdeče barve. Navadna čigra ima tudi izjemno dolga krila in rep, ki se konča z dolgimi, ozkimi repnimi peresi. S temi peresi je zelo spretna pri lovu in manevriranju v zraku.
Habitat v porazdelitev
Navadna čigra je ptica, ki živi v različnih vodnih habitatih. Najpogosteje jo srečamo v bližini morij, rek, jezer in mokrišč, saj ima rada območje s plitvimi vodami, kjer lahko išče hrano. Gnezdi na peščenih ali prodnatih obalah, v bližini vode, pogosto tudi na rdečih otočkih, kjer ni nevarnosti za plenilce. Zaradi svojih specifičnih potrebščin se pogosto najdemo na obalah, katerih del lahko postane zelo preplavljen v času plimovanja.
Njena porazdelitev zajema skoraj celotno Evropo, Azijo in delno tudi severno Afriko. Navadna čigra je selivka, ki se je v zimskem času preselila v bolj tople kraje, predvsem obale južnega dela Afrike in Azije, kjer preživi hladnejše mesece. V Sloveniji je običajno prisotna kot poletna gnezdilka, zlasti na jezerih in obalnih območjih, kjer najdejo ustrezne pogoje za gnezdenje.
Prehrana
Navadna čigra je ribojeda ptica, ki se prehranjuje predvsem z majhnimi ribami, kot so srakoperji, trske, različne vrste rib in drugi vodni organizmi. Lov na hrano izvajajo med letom, saj je sposobna hitrih manevrov v zraku. Njihov način lovljenja vključuje “skokovite” napade na vodo, pri katerih ptica pri visoki hitrosti spusti kljun v vodo, da ujame ribo. Navadne čigre so znane po tem, da pogosto ljubijo v jatah, kar jim omogoča učinkovito iskanje hrane na večjih območjih.
Gnezdenje in razmnoževanje
Navadna čigra je kolonialna ptica, ki gnezdi v skupinah, ki lahko štejejo več sto posameznikov. Gnezdišče je običajno na peščenih ali prodnatih plažah, kjer čigre tvorijo gnezdo na tleh. Gnezda so pogosto zelo preprosta – ptice neredko gnezdijo na naravnih depresijah, ki jih samo obložijo s peščenimi ali skalnatimi delci. Samica običajno znese od 2 do 3 jajca, ki so rahlo zelenkasta, z rjavimi lisami.
Inkubacija je trajala približno 3 dni, po čemer se izležejo mladiči. Mladice so gnezdomci, kar pomeni, da že kmalu po izvalitvi zapustijo gnezdo, vendar še vedno ostanejo v bližini staršev, ki jih hranijo z manjšimi ribami. Mladiči so takoj po izvalitvi pokriti z belim puhom in so od začetka zelo aktivni, saj se hitro začnejo premikati, loviti in raziskovati okolico.
Razmnoževalni ciklus običajno poteka med mesecem aprilom in julijem, vendar je odvisen od podnebja in lokacije. Po tem, ko so mladi odrasli, čigre odletijo v zimska prezimovališča, ki se nahajajo predvsem ob južnih obalah Afrike in Azije.
Ogroženost in zaščita
Navadna čigra je v številnih predelih sveta zaščitena vrsta, saj je njeno število v nekaterih območjih zaradi različnih dejavnikov ogroženo. Kljub temu, da ima širok porazdelitev, se sooča z več grožnjami, kot so onesnaženje okolja, izguba habitata zaradi urbanizacije obalnih območij, motnje zaradi turizma in ribolova ter napadi plenilcev, kot so mačke in druge domače živali.
V Sloveniji je navadna čigra zaščitena vrsta, saj je ena izmed glavnih območij gnezdenja teh ptic v tem delu Evrope. Ohranjanje naravnih peščenih obalnih območij ter obnova mokrišč in drugih vodnih habitatov je ključnega pomena za zaščito te vrste..