Pisana penica (Sylvia nisoria)
Ogroženost in zaščita
Glavni razlog za upad populacije pisanih penic v Sloveniji je izginjanje njihovih gnezdišč, predvsem zaradi izkrčenja grmišč in mejic, v katerih gnezdi, ter zaraščanja z drevesi, ki postanejo previsoki za to vrsto. Zaradi sprememb v kmetijskih praksah in urbanizacijah so nekatera območja, ki so bila včasih primerna za gnezdenje, postala neprimerna. K temu prispevajo tudi izguba ekstenzivnih travnikov, ki so pomembni vir hrane za to ptico.
Pisana penica je še vedno prisotna v Sloveniji, vendar njena populacija upada. V zadnjih letih so bili popisi na območjih, kot so Cerkniško jezero, pokazali drastičen upad števila ptic. Vendar pa so tako različni projekti obnove habitatov, kot so posegi za obnavljanje mozaikov grmišč in travnikov, pokazali optimizem, saj bi ti ukrepi lahko prispevali k obnovi primernih gnezdišč za pisano penico.
Pomembnost za ekologijo
Pisana penica je del kompleksnega ekosistema, kjer njenPisana penica (Sylvia nisoria) je največ med penicami, ki jih lahko opazimo v Sloveniji. Njena značilnost je živahno in kontrastno obarvano perje, z izrazitim spoljnim dimorfizmom. Samec ima svetlo sivo perje, spodnji del telesa pa je močno grahasto obarvan, z rumenim očesom, kar mu daje prepoznavno podobo. Samica je manj grahasta, njeno perje je bolj nevpadljivo in ima temno oko.
Habitat v porazdelitev
V Sloveniji je pisana penica lokalno pogosta gnezdilka, ki jo najdemo predvsem na kraških poljih, kot so Ljubljansko barje, Planinsko polje, Cerkniško jezero in Pivška presihajoča jezera. Vrsta je vezana na grmišča in travnike z mejicami, kjer za gnezdenje izbira predvsem trnaste grme, kot so črni trn, navadni šipek ali glog. V Sloveniji je pisana penica poletni gost, ki se v aprilu ali maju vrne iz svojih prezimovališč v vzhodni tropski Afriki.
Biologija in vedenje
Pisana penica je ptica, ki gnezdi v gosto zaraščenih grmiščih, pogosto v kombinaciji z drevesi, ki jih uporabljajo kot pevska mesta. Njeno petje je značilno s prijetnim cvrčanjem, vmes pa se lahko sliši tudi škripanje. Samice so manj izrazite barve kot samci, vendar so še vedno precej prepoznavne. Običajno izvalijo 5 jajc, ki jih samica inkubira. Mladiči so valjenci in gnezdomci.
Pisana penica je pretežno dnevna ptica, ki se prehranjuje predvsem z jagodičevjem in žuželkami. Za iskanje hrane se hrani v grmiščih in na robovih travnikov, kjer se hrani z nevretenčarji, kot so žuželke in drobni nevretenčarji, občasno pa tudi z rastlinskimi deli.
Ogroženost in zaščita
Glavni razlog za upad populacije pisanih penic v Sloveniji je izginjanje njihovih gnezdišč, predvsem zaradi izkrčenja grmišč in mejic, v katerih gnezdi, ter zaraščanja z drevesi, ki postanejo previsoki za to vrsto. Zaradi sprememb v kmetijskih praksah in urbanizacijah so nekatera območja, ki so bila včasih primerna za gnezdenje, postala neprimerna. K temu prispevajo tudi izguba ekstenzivnih travnikov, ki so pomembni vir hrane za to ptico.
Pisana penica je še vedno prisotna v Sloveniji, vendar njena populacija upada. V zadnjih letih so bili popisi na območjih, kot so Cerkniško jezero, pokazali drastičen upad števila ptic. Vendar pa so tako različni projekti obnove habitatov, kot so posegi za obnavljanje mozaikov grmišč in travnikov, pokazali optimizem, saj bi ti ukrepi lahko prispevali k obnovi primernih gnezdišč za pisano penico.
Pomembnost za ekologijo
Pisana penica je del kompleksnega ekosistema, kjer njena prisotnost in uspešnost gnezditve pogosto povezujejo z drugimi vrstami ptic, kot je rjavi srakoper, ki jo ščiti pred plenilci. Ker se ta vrsta gnezdi v ekstenzivnih in naravno ohranjenih habitatih, lahko njeno stanje zdravja služi kot pokazatelj splošnega stanja teh ekosistemov.
Pisana penica (Sylvia nisoria) je največ med penicami, ki jih lahko opazimo v Sloveniji. Njena značilnost je živahno in kontrastno obarvano perje, z izrazitim spoljnim dimorfizmom. Samec ima svetlo sivo perje, spodnji del telesa pa je močno grahasto obarvan, z rumenim očesom, kar mu daje prepoznavno podobo. Samica je manj grahasta, njeno perje je bolj nevpadljivo in ima temno oko.
Habitat v porazdelitev
V Sloveniji je pisana penica lokalno pogosta gnezdilka, ki jo najdemo predvsem na kraških poljih, kot so Ljubljansko barje, Planinsko polje, Cerkniško jezero in Pivška presihajoča jezera. Vrsta je vezana na grmišča in travnike z mejicami, kjer za gnezdenje izbira predvsem trnaste grme, kot so črni trn, navadni šipek ali glog. V Sloveniji je pisana penica poletni gost, ki se v aprilu ali maju vrne iz svojih prezimovališč v vzhodni tropski Afriki.
Biologija in vedenje
Pisana penica je ptica, ki gnezdi v gosto zaraščenih grmiščih, pogosto v kombinaciji z drevesi, ki jih uporabljajo kot pevska mesta. Njeno petje je značilno s prijetnim cvrčanjem, vmes pa se lahko sliši tudi škripanje. Samice so manj izrazite barve kot samci, vendar so še vedno precej prepoznavne. Običajno izvalijo 5 jajc, ki jih samica inkubira. Mladiči so valjenci in gnezdomci.
Pisana penica je pretežno dnevna ptica, ki se prehranjuje predvsem z jagodičevjem in žuželkami. Za iskanje hrane se hrani v grmiščih in na robovih travnikov, kjer se hrani z nevretenčarji, kot so žuželke in drobni nevretenčarji, občasno pa tudi z rastlinskimi deli.
a prisotnost in uspešnost gnezditve pogosto povezujejo z drugimi vrstami ptic, kot je rjavi srakoper, ki jo ščiti pred plenilci. Ker se ta vrsta gnezdi v ekstenzivnih in naravno ohranjenih habitatih, lahko njeno stanje zdravja služi kot pokazatelj splošnega stanja teh ekosistemov.