Znanstveno ime in sistematika
- Znanstveno ime: Tringa totanus
- Družina: Turdidae (drozgi)
- Red: Passeriformes
Značilnosti videza
Rdečenogi martinec je ptica srednje velikosti, ki je izjemno prepoznavna zaradi svojih živahnih barv in izrazitega videza, še posebej pri samcih.
- Dolžina: Povprečna dolžina odrasle ptice je približno 14–15 cm, kar pomeni, da je nekoliko manjša od večine drugih drozgov.
- Teža: Samci tehtajo približno 20–22 g, samice pa nekoliko manj – okoli 18–20 g.
Samci:
- Imajo izrazito rdečkasto oranžen trebuh in rep, kar je najprepoznavnejši znak te ptice. Barva rdečega dela je lahko svetlejša do temnejša, odvisno od posameznika in podnebja.
- Hrbet, krila in glava so temno sive ali črno-sive barve, medtem ko ima prsni del močno kontrastne rdeče odtenke.
- Glava je temno siva, pri samcih pa je jasno vidna kontrastna rdeča barva na prsih in repu.
- Oči so temno rjave in obrobljene s svetlimi obrobami.
- Rep je kratek, a močan, izrazite rdeče barve, kar je ključni prepoznavni znak.
Samice:
- Samice so običajno manj izrazito obarvane kot samci, predvsem zaradi varnostnega vidika, saj se tako lažje skrijejo pred plenilci med gnezdenjem. Njihovo perje je bolj nevtralno, z umazano rjavimi in sivo-olivnimi odtenki na hrbtu in svetlejšo barvo na trebuhu, brez intenzivnega rdečega tonusa.
- Njihov rep je manj živahen in bolj nevtralen v primerjavi s samcem.
Obnašanje in gibanje
- Leta: Rdečenogi martinec je zelo agilna ptica, ki se pogosto giblje zlahka skozi drevesa in grmovje. Njegovo letenje je hitro, s kratkimi in ostrimi potezami. Najraje sedi na vejah dreves, kjer lahko opazuje okolico.
- Gnezditev: Rdečenogi martinec gnezdi v gostih grmovjih, drevesnih vejah, vendar se lahko tudi naseli v umetnih gnezdilnicah, če so na voljo. Gnezda so običajno izdelana iz mehkih materialov, kot so trava, perje, žuželke, in vlakna.
Pesem in zvoki
- Rdečenogi martinec je znan po svoji pesmi, ki je pogosto kratka, vendar zelo prijetna za uho. Pesem je sestavljena iz nizkih, melodioznih zvokov, ki se pogosto sliši v gozdovih in parkih, še posebej v zgodnjem jutru ali zvečer.
- Pesem samcev je precej izrazita, včasih pa jo spremlja tudi njihov značilen “tsss” zvok. Samice so tišje in njihovi zvoki so običajno bolj diskretni.
Habitat in geografska razširjenost
- Habitat: Rdečeenogi martinci so priljubljeni v gozdovih, zlasti v mešanih gozdovih z gostimi grmovji, pa tudi v parkih, vrtovih in ob robovih gozda. Najpogosteje jih srečamo na višjih območjih, vendar so prisotni tudi v nižinskih gozdovih.
- Geografska razširjenost: Ptičje vrste, kot je rdečenogi martinec, so zelo razširjene po Evropi, severni Afriki, Srednji Aziji in Rusiji. V Evropi je pogost predvsem v Severni in Srednji Evropi, prisoten pa je tudi v vzhodni Evropi. Zimi migrira na jug, vendar ostaja prisoten v južnih predelih Evrope.
Prehrana
Rdečonogi martinci so insektivori, kar pomeni, da se prehranjujejo predvsem z žuželkami. V glavnem lovijo žuželke na tleh ali na drevesnih vejah, vendar niso preveč zahtevni glede vrste hrane. Poleti se prehranjujejo z različnimi vrstami žuželk (kobilice, črvi, hrošči), medtem ko pozimi lahko preidejo na semena in jagodičevje. Njihova prehrana omogoča, da ostanejo aktivni in ohranjajo svojo energijo za hitro letenje.
Selitev
Rdečenogi martinci so selivke, kar pomeni, da v hladnejših mesecih migrirajo na jug. To je odvisno od podnebja – ptice iz severnih predelov (Skandinavija, Rusija) se premikajo proti južni Evropi, Mediteranu in severni Afriki. Poleti so sicer precej pogosti v zmernih pasovih in na višjih nadmorskih višinah, kjer se pojavijo večji gozdni kompleksni ekosistemi.
Razmnoževanje
- Sezona gnezdenja: Rdečonogi martinci gnezdijo v pomladnih mesecih (od aprila do junija), običajno v grmovju, drevesih ali na drugih zaščitenih mestih.
- Jajca in mladiči: Samica običajno znaša od 4 do 6 jajc, ki so običajno modro-siva z rjavimi madeži. Inkubacija traja približno 12-14 dni. Ko se mladiči izvalijo, jih hranita oba starša s pogosto lovljenimi žuželkami in pajki.
Rdečenogi martinci so zanimivi za opazovalce ptic in naravoslovce zaradi svoje živahne narave, pesmi in prepoznavnega videza. Njihova prisotnost v naravi dokazuje zdrav ekosistem, saj so odvisni od čistega in neokrnjenega okolja.