Pritlikavi kormoran (znanstveno ime Microcarbo pygmaeus) je najmanjši predstavnik kormoranov v Evropi, prepoznaven po svoji majhni velikosti in specifičnih fizičnih značilnostih. Ta vrsta je tesno povezana z vodnimi življenjskimi prostori in je značilna za Jugovzhodno Evropo in Jugozahodno Azijo. Njegovo širše območje razširjenosti se je v zadnjem desetletju močno povečalo, saj se je začel pojavljati tudi v zahodnejših delih Evrope.
Značilnosti:
Pritlikavi kormoran je ptica srednje velikosti, ki doseže dolžino med 45 in 55 cm, z razponom peruti med 75 in 90 cm. Kljun in vrat so sorazmerno kratki, telo pa je prilagojeno za gibanje v vodi. Rep je dolg in tog, kar omogoča dobro manevriranje pri plavanju. Njegovo perje je bleščeče črno, s temno zelenim ali rjavim sijajem, ki je odvisen od kota svetlobe. Odrasli osebki v obdobju parjenja izstopajo z drobnimi belimi čopki na glavi, vratu in spodnjem delu trupa, medtem ko imajo v preostalem delu leta nekoliko svetlejše perje, z značilno zaplato blede barve pod kljunom in svetlejšimi prsmi. Vrat je kratka in debela, kljun pa je kratek in ukrivljen navzdol. Noge so črne, s plavalnimi kožicami, kar omogoča odlično prilagojenost za plavanje.
Prepoznavnost:
Pritlikavi kormoran je lahko prepoznaven zaradi svoje manjše velikosti v primerjavi z drugimi kormorani, njegovim značilnim črnim perjem ter specifičnim kratkim vratom in kljunom. Najpogosteje se pojavlja v skupinah, tako znotraj svoje vrste kot tudi v družbi drugih vodnih ptic. V Sloveniji je znan predvsem kot zimski gost, čeprav je v zadnjih letih prisoten tudi skozi celo leto, predvsem na območjih ob Dravi in v drugih primernih habitatih. Njegovo gibanje v vodi je hitro, saj se lovi predvsem manjše ribe in druge vodne živali.
Razširjenost in ogroženost:
Pritlikavi kormoran je široko razširjen po Jugovzhodni Evropi in Jugozahodni Aziji, zlasti v državah Balkanskega polotoka, Turčiji in Tadžikistanu. V zadnjem desetletju pa se je njegova prisotnost povečala tudi v zahodni Evropi, predvsem v Italiji, Franciji, Nemčiji in Severni Afriki. V Sloveniji, kjer je bila vrsta v preteklosti precej redka, je zdaj precej pogostejša, zlasti v severovzhodnem delu države in v obalnih mokriščih, kot je Naravni rezervat Škocjanski zatok. Zaradi širokega območja razširjenosti in stabilnih populacij, ki po ocenah štejejo do 180.000 parov, ni uvrščen med ogrožene vrste. V Sloveniji sicer velja za vrsto, ki je potencialno ogrožena.
Gnezdenje in življenjski prostor:
Pritlikavi kormoran se gnezdi v kolonijah ob bregovih večjih sladkovodnih jezer, rek in v delti rek, kjer gradi gnezda v gosti vegetaciji, pogosto med vrbami ali drugimi drevesi, ki zagotavljajo potrebne pogoje za skritost in zaščito. Gnezdo običajno sestavi na tleh ali v trstičevju, kjer samica znese 4-6 jajc, ki so umazano bele do modrikaste barve. Inkubacija traja približno 23-24 dni, pri čemer oba starša sodelujeta pri valjenju. Mladostni ptiči so rjavo-črni z svetlim “obraznim” delom okoli oči in kljuna. Po približno 70 dneh postanejo samostojni in zapustijo gnezdo.
Oglašanje:
Pritlikavi kormoran je v večini časa tih, vendar v času gnezditve lahko slišiš njegovo značilno grleno krakanje, predvsem v kolonijah. Sicer pa je običajno precej miren in tiho živi v svojih habitatih.
Pomembnost v naravi:
Pritlikavi kormoran je pomemben za ohranjanje ravnotežja v vodnih ekosistemih, saj se prehranjuje z manjšimi ribami in drugimi vodnimi organizmi. Zaradi svoje družabne narave je tudi ključni del ekosistemskih interakcij v mokriščih in obalah, kjer pogosto deli svoj življenjski prostor z drugimi vrstami vodnih ptic, kot so velike in male čaplje ter različne vrste rac.
Pritlikavi kormoran je še vedno predmet raziskav, predvsem glede njegovih gnezdilnih navad in širjenja svojega življenjskega prostora. Z upoštevanjem njegove prisotnosti in potrebščin v naravnem okolju je mogoče zagotoviti njegovo dolgoročno ohranitev in uspešno sobivanje z drugimi vrstami ptic.